Prihodke bank lahko ogrozijo gospodarske razmere in upad posojil

Ugodna gospodarska aktivnost v slovenskem gospodarstvu je pomembno vplivala na poslovanje bančnega sistema v prvih desetih mesecih letos. "Slednje se lahko v prihodnje poslabša zaradi tendence rasti sistemskih tveganj," menijo pri Banki Slovenije (BS). Ob tem bo na raven dobičkonosnosti pomembno vplival tudi obseg neto oslabitev in rezervacij pri bankah.

Dohodek bank se letos povečuje zaradi kreditne aktivnosti in postopoma vse višjih ravni obrestnih mer na aktivi, povečali pa so se tudi neto neobrestni prihodki. Neto dohodek slovenskega bančnega sistema je bil v prvih desetih mesecih medletno četrtino višji. "Rast neto obresti se ob povečani posojilni aktivnosti in zviševanju obrestnih mer povečuje, rast neto neobrestnih prihodkov pa ostaja razmeroma visoka," ocenjujejo na BS. Bruto dohodek v bančnem sistemu je bil do oktobra medletno 12,7 odstotka višji, neto dohodek pa 25,2 odstotka višji.

Obrestni prihodki bank medletno desetino višji

"Zaradi zviševanja obrestnih mer lahko pričakujemo še dodatno povečevanje neto obrestnih prihodkov," napovedujejo pri BS. Pozitiven trend pri ustvarjanju dohodka bank lahko po besedah BS upočasnita poslabšanje razmer v mednarodnem in domačem gospodarskem okolju ter morebitna izrazitejša upočasnitev posojilne aktivnosti. Medletna rast se je oktobra povečala na 11,5 odstotka, od drugega četrtletja se je zvišala tudi neto obrestna marža. 

Obrestni prihodki bank so letos kumulativno za 10,3 odstotka presegli lanske, prihodki iz posojil pa za 8,7 odstotka. Še višja je bila rast obrestnih prihodkov iz vrednostnih papirjev in predvsem terjatev do centralne banke. "Dobiček in donosnost kapitala sta nekoliko presegla lanske vrednosti, njuno gibanje v prihodnjih mesecih pa bo pomembno odvisno tudi od neto oslabitev in rezervacij, te pa od splošnih gospodarskih razmer," pravijo pri BS.

Razlike v kapitalskih presežkih med bankami ostajajo precejšnje

Ob tem so se kapitalski količniki zaradi povečanja kreditne aktivnosti in prevrednotenj obvezniškega portfelja znižali pri večini bank, a ostali solidni. Količnik skupne kapitalske ustreznosti bančnega sistema se je do konca tretjega četrtletja znižal za 1,4 odstotne točke, na 17 odstotkov, količnik navadnega temeljnega kapitala (CET1) pa za 1,4 odstotne točke, na 15,5 odstotka.

"Znižanje količnikov v letošnjem letu je posledica povečanja tveganju prilagojene aktive in hkratnega znižanja regulatornega kapitala," pojasnjujejo na BS. Tveganju prilagojena aktiva se je povečala zaradi krepitve kreditiranja podjetij in stanovanjskega kreditiranja gospodinjstev, medtem ko je nižji obseg regulatornega kapitala predvsem posledica negativnih učinkov prevrednotenja dolžniških vrednostnih papirjev.

Najpomembnejši vir krepitve regulatornega kapitala v letošnjem letu so predstavljali zadržani dobički preteklih let.  "Razlike v kapitalskih presežkih med bankami ostajajo precejšnje, s tem pa tudi njihova sposobnost absorbiranja negativnih učinkov ob morebitni realizaciji nepričakovanih sistemskih tveganj," so zapisali pri BS.

Podobno kot v slovenskem bančnem prostoru ravni količnikov kapitalske ustreznosti upadajo tudi na evrski ravni. Skupna kapitalska ustreznost slovenskega bančnega sistema na konsolidirani osnovi od konca leta 2020 zaostaja za povprečjem evrskega območja. Konec tretjega kvartala je bila evrska 1,6 odstotne točke višja, medtem ko količnik CET1 še naprej nekoliko presega povprečje evrskega območja, ki je znašalo 15,3 odstotka. 

"Rast kapitala je pri večini bank omejena na zadržane dobičke, sama dostopnost do kapitalskih trgov pa omejena," opozarjajo na BS. K temu dodajajo, da bi kljub ugodnim obetom glede prihodnjega gibanja neto obrestnih prihodkov lahko morebitno poslabšanje kakovosti kreditnega portfelja zniževalo prihodnje dobičke in s tem zmanjševalo možnost organske rasti regulatornega kapitala. "Zato bo v prihodnje pomembno skrbno upravljanje ustrezne višine kapitala na ravni posameznih bank, da bo kapitalska ustreznost ostala robustna še naprej," zaključujejo pri BS.

Na dobičkonosnost bo vplival obseg oslabitev in rezervacij

Dobiček bank pred obdavčitvijo je bil v prvih desetih mesecih medletno 7,7 odstotka oziroma 433 milijonov evrov višji, in sicer predvsem zaradi povečanega dohodka bank. "Neto oblikovanje oslabitev in rezervacij v bančnem sistemu pa je ostalo do oktobra minimalno," pišejo pri BS, saj je znašalo 17,6 milijona evrov oziroma 1,6 odstotka bruto dohodka bank. V enakem obdobju lani so neto sproščale v višini 42,1 milijona evrov.

"Ob dražjem financiranju podjetij in gospodinjstev ter poslabšanih gospodarskih razmerah in s tem potencialno večjem obsegu neplačil bo na raven dobičkonosnosti pomembno vplival tudi obseg neto oslabitev in rezervacij pri bankah," so jasni na BS. Ob realizaciji tveganj v mednarodnem okolju in s tem povezanih velikih negotovosti ter ob poslabšanih makroekonomskih napovedih se te po njihovi oceni lahko hitro povečajo, donosnost na kapital pa zniža. 

"Čeprav so se vrednosti nekaterih indikatorjev nekoliko poslabšale, je likvidnost bančnega sistema ostala dobra," ocenjujejo na BS. Vrednost količnika likvidnostnega kritja (LCR) bančnega sistema, ki kaže sposobnost pokrivanja neto likvidnostnih odlivov v kratkoročnem obdobju, se je letos do oktobra znižala za 34 odstotnih točk, na 278 odstotkov, a še vedno močno presega regulatorno zahtevo, ki je pri sto odstotkih. 

Pritisk na banke zaradi terjatev podjetij

Ob umirjanju gospodarske aktivnosti in naraščanju vhodnih stroškov je pričakovati poslabšanje sposobnosti servisiranja dolgov podjetij. Podjetja se v vedno večjem obsegu financirajo tudi pri domačih in tujih podjetjih, prav tako pa povečujejo svoje terjatve do poslovnih partnerjev.

Terjatve iz danih komercialnih kreditov so v drugem četrtletju leta 2022 dosegle 30,7 odstotka slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP) in naraščajo od junija 2020, ko so bile pri 24,7 odstotka BDP. Skupaj z danimi posojili podjetij ta delež znaša 41,1 odstotka, kažejo podatki BS.

"Porast tovrstnih terjatev podjetij ob slabšanju v domačem in mednarodnem okolju povečuje kreditno tveganje iz teh naložb v samih podjetjih, posledično pa vpliva tudi na višje kreditno tveganje v bankah," pravijo pri BS. Dodatno se pritisk na dohodek podjetij povečuje prek rasti stroškov servisiranja dolgov zaradi rasti obrestnih mer. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar