.webp){kind=icon}
Naslovnice evropskih medijev je danes polnila Madžarska, saj je Viktor Orban v torek ukinil kapico na cene naftnih derivatov, ker je v državi začelo primanjkovati bencina. Odmeva tudi kitajsko sproščanje kovidnih ukrepov. Komunistična partija je, kot kaže, končno dojela, da brez rahljanja ukrepov gospodarstvo ne bo okrevalo. Kitajska vlada je sprejela deset novih ukrepov za spopad s covidom-19, ki opuščajo politiko ničelne tolerance do virusa. Te zgodbe so v Sloveniji najbolj zaznamovale današnji dan:
Kako so v devetih mesecih poslovale slovenske borzne družbe? Na enem mestu smo zbrali podatke o tem, kako so slovenski borzni prvokategorniki poslovali ob devetmesečju in kaj napovedujejo za prihodnje leto. Do konca septembra so dobičkonosno poslovali vsi blue chipi z izjemo Petrola. Kdo preseneča in kako bo v 2023?
Delodajalska združenja so na vlado naslovila pismo, v katerem kritizirajo vladne energetske ukrepe. Potem ko je vlada sprejela 1,2 milijarde evrov težak sveženj za pomoč gospodarstvu in uredbo o zamejitvi cen električne energije, so predstavniki gospodarstva vnovič sporočili, da so nad vladnimi ukrepi razočarani. "Slovensko gospodarstvo ne potrebuje proračunskega denarja," so zapisali v skupni izjavi. Kaj od vlade pričakujejo in do česa so še kritični?
Prijava patenta oziroma zaščita intelektualne lastnine, ki je pomemben del poslovanja predvsem razvojnih, visokotehnoloških in zagonskih podjetij, bo v prihodnjem letu preprostejša, saj se Slovenija pridružuje t. i. enotnemu evropskemu patentnemu sistemu. Kaj prinaša enotni sistem? Slovenska podjetja in izumitelji bodo svoje izume z eno prijavo lahko zaščitili v večini evropskih držav, nov proces bo tudi hitrejši in cenejši. V katerih državah bo veljal enotni patent?
Banka Slovenije je dvignila proticiklični blažilnik za izpostavljenost do Republike Slovenije z nič na raven 0,5 odstotka zneska skupne izpostavljenosti tveganjem. Za takšen ukrep so se odločili, ker opažajo, da naraščajoče negotovosti v gospodarskem okolju povečujejo sistemska tveganja v slovenskem bančnem sistemu. To pomeni, da bodo banke morale za izpostavljenost do domačega gospodarstva v 12 mesecih zagotoviti več kapitala. Kaj dvig blažilnika pomeni za slovenske banke? Koliko več kapitala bo morala banka zagotoviti v prihodnjem letu? Prvi mož NLB Blaž Brodnjak meni, da je ukrep absurden.
Redki še niso slišali za indeks Big Mac, ki ga revija Economist objavlja že od leta 1986 in s katerim neuradno meri pariteto kupne moči med državami. Pri Bloombergu so na podoben način primerjali cene Teslinega modela Y po svetu. Kot pri sočnem Bic Macu je tudi pri Tesli to, koliko kupec odšteje za avto, odvisno od tega, kje živi. Slovenski kupec mora za Teslo v vstopni oziroma najcenejši izvedenki z zadnjim pogonom odšteti 55.990 evrov. Koliko identična Tesla stane v sosednjih državah? Kje je najcenejša in kje stane slabih sto tisočakov?
