.webp){kind=icon}
Zahodne države so se na vojno v Ukrajini odzvale z obsežnimi mednarodnimi sankcijami proti Rusiji. Toda Združene države Amerike (ZDA) in zavezniki sankcije uporabljajo že desetletja, in sicer za celo vrsto namenov. Na seznamu ameriških sankcij se nahajajo tudi državljani in podjetja iz regije Adria, vključno s Slovenijo.
Sankcije v ZDA sprejema urad za nadzor nad tujimi sredstvi (Office of Foreign Assets Control – OFAC, angl.), ki deluje v okviru ameriškega finančnega ministrstva. Lahko gre za splošne sankcije proti določeni državi ali industrijskemu sektorju, denimo prepoved uvoza ali izvoza določene dobrine. A bolj odmevne so usmerjene sankcije, ki se nanašajo na specifičnega posameznika oziroma pravno osebo (SDN – Specially Designated Nationals, angl.).
Še v začetku letošnjega leta so na tem seznamu prednjačile osebe iz Irana, Sirije in Severne Koreje, od invazije na Ukrajino dalje pa je Rusija postala z naskokom najbolj sankcionirana država. V regiji Adria medtem ni ogromno sankcioniranih posameznikov in družb, vseeno pa za regijo obstajata dva ločena programa ameriških sankcij, o čemer pišemo v nadaljevanju.
Preverili smo, kdo iz Slovenije in regije Adria se nahaja na seznamu, ki je javno dostopen na spletni strani OFAC.
ZDA skrbi stabilnost regije
Za regijo Adria obstajata dva programa ameriških sankcij. Prvi – z oznako BALKANS – je v veljavi od leta 2003, ko je takratni predsednik George Bush ml. z izvršnim ukazom ukinil izredno stanje glede situacije na področju nekdanje Jugoslavije in ob tem objavil seznam ljudi, ki predstavljajo grožnjo miru in stabilnosti v regiji.
Drugega – z oznako BALKANS-EO14033 – je junija lani z izvršnim ukazom sprejel predsednik Joe Biden, prav tako pa se nanaša na posameznike in pravne osebe, ki po presoji ameriških organov prispevajo k destabilizaciji Zahodnega Balkana. Osebam, ki se znajdejo na katerem od seznamov, ZDA zamrznejo tam prijavljeno premoženje. Bidnov izvršni ukaz je med sankcije dodal tudi prepoved vstopa v ZDA.
Poleg obeh balkanskih programov so nekateri posamezniki in podjetja sankcionirani tudi v okviru drugih programov, pretežno v zvezi s preprodajo nedovoljenih drog (oznaki SDNTK in SDNT), podpiranja terorizma (SDGT) ali kršenja človekovih pravic (GLOMAG).
Američani iščejo slovenskega "kralja steroidov"
Na slovenskem seznamu je devet vnosov, od tega pet posameznikov in štiri pravne osebe. To so Mihael, Matevž in Alenka Karner, Dejan Donko in Uroš Slivnik ter z njimi povezana podjetja Karner d.o.o., Merideis, Palea in Velinvestment. Vsa so del kriminalne združbe, ki se je pod vodstvom Mihaela Karnerja ukvarjala s prodajo anaboličnih steroidov v ZDA, zato so uvrščeni v program sankcij za boj proti tujim preprodajalcem narkotikov pod oznako SDNTK. Karner je bil po izdani ameriški tiralici aretiran v Avstriji, kjer se je uspel izogniti izročitvi ameriškim oblastem.
Pred dnevi je Karner na konferenci Poslovna forenzika v organizaciji družbe Tax-Fin-Lex predaval o odpiranju podjetij v davčnih oazah, kar je dvignilo nekaj prahu in povzročilo odpoved udeležbe nekaterih drugih predavateljev, med njimi notranje ministrice Tatjane Bobnar.
STA
V regiji vse od terorizma do ruskih oligarhov
Na seznamu sankcij so štiri pravne osebe iz Hrvaške. Podjetje Cylinder System LTD, ki izdeluje kovinske cilindre za hrambo utekočinjenih plinov, je uvrščeno med sankcije proti Iranu, saj naj bi bližnjevzhodna država nadzorovala podjetje, ki jim dobavlja vojaško opremo. Med uvozniki izdelkov podjetja naj bi bila po podatkih spletne strani IranWatch tudi Slovenija. Sankcije vključujejo prepoved transakcij z ameriškimi strankami in zamrznitev premoženja v ZDA.
Dve hrvaški podjetji v lasti Maje Nikolajevne Tokareve sta na seznamu sankcij proti Rusiji; njuna lastnica je hčer Nikolaja Tokareva, predsednika ruske naftovodne družbe Transneft, prek podjetij pa ima v lasti dve nepremičnini na Lošinju, ugotavlja mednarodna mreža novinarjev OCCRP. Benevolence International Foundation, na papirju dobrodelna organizacija, pa je na seznamu sankcij proti globalnemu terorizmu (Global Terrorism Sanctions Regulations, angl.) z oznako SDGT.
V Bosni in Hercegovini (BiH) je sankcioniranih 27 oseb, večina je posameznikov. Pravne osebe so pretežno islamske verske organizacije ali dobrodelne organizacije, ki so sankcionirane v okviru globalnih sankcij proti terorizmu, saj so bile prepoznane kot del omrežij terorističnih organizacij, kot je Al Kaida. Med posamezniki izstopa predsednik Republike Srbske Milorad Dodik, ki sta ga na seznam uvrstila tako Bush kot Biden; lani je Biden sankcioniral tudi z Dodikom povezano Alternativno televizijo (ATV). Sankcionirana je tudi ultradesničarska Srbska demokratska stranka.
STA
V Srbiji je sankcijam podvrženih 35 posameznikov in pravnih oseb, največ od vseh držav regije. Srbija je tudi edina država v regiji, osebe oziroma podjetja iz katere so sankcionirane v okviru sankcij proti kršenju človekovih pravic (Global Magnitsky Act – GLOMAG, angl.); večina imen na seznamu se uvršča prav v to rubriko. Gre predvsem za osebe, povezane s preprodajalcem orožja Slobodanom Tešićem, za katerim je razpisana tudi Interpolova tiralica. Njegovi glavni podjetji v Srbiji sta Partizan Tech in Technoglobal Systems, ki sta oba na seznamu sankcij.
Med navedenimi številkami je sicer nekaj prekrivanja; Luka Karadžić, brat nekdanjega predsednika Republike Srbske in obsojenega vojnega zločinca Radovana Karadžića, je namreč sankcioniran tako v BiH kot v Črni gori in Srbiji. V Srbiji je pod sankcijami tudi njegovo podjetje Komotko.
Severna Makedonija ima na seznamu ameriških sankcij dva zastopnika. Prvi je nekdanji makedonski premier Nikola Gruevski, ki je državo vodil med letoma 2006 in 2016. Leta 2018 je bil obsojen na dve leti zapora zaradi zlorabe javnega položaja, primer je zadeval nakup blindiranega Mercedesa za 600 tisoč evrov. Pred izvršitvijo kazni je Gruevski pobegnil na Madžarsko in zaprosil za politični azil. Druga oseba je Sašo Mijalkov, vodja makedonske obveščevalne agencije v času vlade Gruevskega in premierjev bratranec.
Sorodnika sta bila na Bidnov program sankcij dodana aprila letos.
