.webp){kind=icon}
V luči bližajočih lokalnih volitev smo pripravili pregled občin, v katere se je v zadnjih štirih letih priselilo in iz katerih se je odselilo največ ljudi. Preden si ogledamo podatke, je treba opozoriti, da je bil tokratni mandat z vidika migracij med občinami drugačen od ostalih. Leta 2020 so se ljudje zaradi pandemije in prepovedi potovanj med občinami pogosteje preseljevali v občine, kjer imajo počitniške, poletne in vikend hiše oziroma druge nepremičnine na podeželju. Tako so lahko nemoteno prehajali občinske meje v času prepovedi.
Pri selitvenem prirastu na ravni občin gre lahko za selitveni prirast med občinami ali za selitveni prirast s tujino; oba skupaj tvorita skupni selitveni prirast, pojasnjujejo na statističnem uradu (Surs). Na število prebivalcev lahko občine vplivajo s strateškimi odločitvami, kot je spodbujanje stanovanjske gradnje v prostorskih aktih.
V katere občine se največ priseljujejo
Od leta 2018 se je v občine priselilo nadpovprečno število prebivalcev glede na obdobje od leta 1997. Zaradi pandemije in prijav na naslovih sekundarnih bivališč podatki prirasta v zadnjem mandatu dejanskega stanja ne odražajo najbolje. V zadnjem mandatu, od leta 2018 do leta 2021, je bil selitveni prirast v 31 občinah negativen in v 181 občinah pozitiven.
Preberi še
Občine 2022: Kje imajo najvišje plače in zakaj
Ob lokalnih volitvah, ki bodo 20. novembra, pripravljamo serijo člankov o občinah in županih. Najprej smo preverili, v katerih občinah beležijo najvišje plače.
09.11.2022
Z največjim prirastom se v zadnjem mandatu lahko pohvali Kranjska Gora, kamor se je povprečno priselilo 115 ljudi na tisoč prebivalcev. Sledijo občine Bohinj, Hrpelje - Kozina in Kuzma, kjer je bil prirast v povprečju približno 30 ljudi na tisoč prebivalcev. V Preddvor in Štore se je v zadnjih štirih letih priselilo 23 ljudi na tisoč prebivalcev. Na občini Kranjska Gora so potrdili, da se je število priselitev povečalo zaradi ukrepov med pandemijo: ''Razlog je bil izključno lažje prehajanje meja v času protikoronskih ukrepov. Po našem vedenju je po prenehanju teh ukrepov število prebivalstva padlo na približno tako število, kot je bilo v času pred ukrepi,'' so zapisali.
''Težko bi izločili zgolj en sam razlog, velik vpliv pa je gotovo imela prijava stalnega bivališča lastnikov počitniških hiš v času zaprtja občinskih mej med pandemijo koronavirusa,'' so zapisali na občini Bohinj.
V očini Hrpelje - Kozina subvencionirajo reševanje prvega stanovanjskega problema
Če upoštevamo, da sta občini Kranjska Gora in Bohinj veliko priselitev zabeležili zaradi lažjega prehajanja meja med epidemijo, je bila pri privabljanju prebivalcev najbolj uspešna občina Hrpelje - Kozina. ''Veliko novo priseljenih je mladih družin. Že pred leti smo si kot občina zadali cilj, da se oblikuje ukrepe, ki bodo prijazni do mladih,'' pojasnjujejo na občini Hrpelje – Kozina. Oblikovali so ukrep subvencioniranja reševanja prvega stanovanjskega problema. Mlajši od 34 let lahko pridobijo subvencijo za vse tipe reševanja stanovanjskega problema.
Pomembno je k privabljanju novih občanov prispevalo tudi dejstvo, da so imeli urejena zemljišča za gradnjo, tako da so investitorji lahko gradili stanovanja in jih ponujali na trgu, še pojasnjujejo. ''Zadnja leta veliko sredstev vlagamo v nova športna igrišča in objekte za šolsko in predšolsko vzgojo. Pri nas brez vrtca ne ostane noben pravočasno vpisan malček.'' Pomembno vlogo ima tudi lega občine, ki leži v bližini Kopra in Trsta.
''Ljudje se odločajo za podeželje,'' so nam povedali na občini Kuzma. Ljudje se iz urbanih delov selijo na podeželje. Cene so občutno nižje kot v Ljubljani oziroma v osrednji Sloveniji, pojasnjujejo. ''Kmetijo se da kupiti za 20 tisoč evrov.'' K njim se priseljujejo cele družine. S kmetijstvom se ukvarjajo manj, saj obdržijo službe in delajo od doma.
''V zadnjih štirih letih sta se v občino Hodoš priselili dve družini. Ena družina ima stalno prebivališče, druga pa začasno,'' nam je pojasnil župan Hodoša Ludvik Orban. ''Razlogi so predvsem služba in dobri pogoji za šolanje otrok, saj imajo lahko pouk na daljavo.''
Pred katerimi župani ljudje "bežijo"
Na drugi strani lestvice se je daleč najslabše odrezala občina Zavrč. V zadnjem mandatu se je iz občine na leto povprečno odselilo 161,6 osebe na tisoč prebivalcev. Posebej izstopa leto 2018, ko se je iz občine odselilo 152,1 osebe na tisoč prebivalcev. Več kot sto ljudi na tisoč prebivalcev se je v omenjenih letih odselilo tudi iz Osilnice. Na dnu lestvice so še občine Dobje, Kobilje in Črna na Koroškem. Gre za najmanjše občine, ki so se z odseljevanjem prebivalcem borile že v predhodnih mandatih, v zadnjem mandatu pa se je odseljevanje še pospešilo, kažejo podatki. Najmanj se je med omenjenimi stanje v zadnjem mandatu poslabšalo v Črni na Koroškem, najbolj pa v Zavrču.
Na vprašanje so se odzvali na občini Dobje, kjer so našteli več razlogov za odseljevanje ljudi: ''Eden od razlogov je ta, da nam soglasodajalci k spremembam občinskega prostorskega načrta (ministrstvo za kmetijstvo, ministrstvo za okolje in prostor) ne dajo soglasij za spremembo namenske rabe, zato mladi zelo težko pridejo do zazidljivih parcel. Drugi razlog je oddaljenost od urbanih centrov. Priča smo tudi zapiranju trgovin, gostiln in pošt na podeželju.'' Pomanjkanje parcel so kot razlog navedli tudi na občini Kobilje. Ob tem med razlogi omenjajo tudi pomanjkanje delovnih mest.
Kako je v mestnih občinah?
Iz podatkov je razvidno, da se je v letu 2020 precej prebivalcev preselilo iz večjih mest. To je opazno v Celju, Krškem in Kranju. Med največjimi mesti se je najbolje odrezal Maribor. V mandatu župana Saše Arsenoviča se je v občino povprečno priselilo 9,53 osebe na tisoč prebivalcev. Takoj za Mariborom sledi Koper, ki ga vodi Aleš Bržan, kamor se je priselilo 9,35 osebe na tisoč prebivalcev. Med mestnimi občinami se je v mandatu županje Nuške Gajšek nadpovprečno dobro odrezala občina Ptuj, kamor se je povprečno priselilo 7,93 osebe na tisoč prebivalcev.
Edina mestna občina, iz katere so se prebivalci v zadnjem mandatu odseljevali, je Celje, ki ga vodi Bojan Šrot. Podpovprečno so se odrezali še v občinah Krško, Kranj, Slovenj Gradec, Ljubljana, Murska Sobota, Velenje, Nova Gorica in Novo mesto.
Divje leto 2020: Selili so se mlajši
Pandemija oziroma omejitve gibanja med občinami so močno spodbudile preseljevanje med občinami in znotraj njih. V letu 2020 je SURS zabeležil 140.223 notranjih selitev oziroma sprememb naselja bivališča znotraj države. To je 42 odstotkov več kot leta 2019. Preselilo se je 127.052 ljudi, med katerimi se je 12.461 prebivalcev preselilo več kot enkrat. Od prebivalcev, ki so v letu 2020 prijavili spremembo naselja bivališča, se jih je 85 odstotkov preselilo v drugo občino, 15 odstotkov pa se jih je preselilo v drugo naselje znotraj iste občine. Skoraj polovica notranjih selivcev je bila stara od 20 do 39 let.
V 2020 je naselje svojega bivališča najmanj enkrat zamenjalo šest odstotkov prebivalcev Slovenije. ''Precej prebivalcev se je po prepovedih gibanja med občinami marca in oktobra 2020 odločilo za prijavo spremembe prebivališča, največkrat so bile to prijave začasnega prebivališča v drugi občini, kar smo statistično zaznali kot notranje selitve,'' sporočajo s Sursa. Ukrepi so marsikoga spodbudili k prijavi prebivališča na naslovu, kjer dejansko prebiva. Pričakovati je, da si bo vsaj del teh selivcev sčasoma na istem naslovu uredil stalno prebivališče.
V letu 2020 je bil skupni selitveni prirast negativen v 33 občinah. Iz teh občin se je v letu 2020 več prebivalcev odselilo, kot se jih je vanje priselilo. Največ ljudi se je v pandemičnem letu odselilo iz občin Osilnica (–63,4 osebe na tisoč prebivalcev), Šentrupert (–23,5 osebe na tisoč prebivalcev), Nazarje (–12,8 osebe na tisoč prebivalcev) in Loška dolina (–11,7 osebe na tisoč prebivalcev). Največjo rast selitev so zabeležili v Kranjski Gori (402,3 osebe na tisoč prebivalcev), Bohinju (85,4 osebe na tisoč prebivalcev), Hodošu (75,7 osebe na tisoč prebivalcev) ter občini Kuzma (64,8 osebe na tisoč prebivalcev). V dveh občinah je bilo število priseljenih in odseljenih izenačeno.
SURS
Leta 2021 je sledila umiritev razmer. Povprečno je bilo selitev med občinami na tisoč prebivalcev manj kot v predhodnih letih mandata. V 80 občinah so leta 2021 zabeležili negativen prirast. V štirih občinah se selitveni prirast na tisoč prebivalcev ni spremenil. V 129 občinah se je selitveni prirast povečal. ''Zagotovo del prijav začasnega prebivališča po umiku omenjenih ukrepov ne odraža več dejanskega stanja. To so najverjetneje prijave na naslovih sekundarnih bivališč in počitniških bivališč oziroma vikendov,'' ocenjuje Surs.
Iz 80 občinah se je več ljudi odselilo, kot se jih je vanje priselilo. Največ jih je odšlo iz Zavrča, Oslinice, Dobja in Kobilja. V štirih občinah je bilo število priseljenih in odseljenih izenačeno. V 128 občin se je več prebivalcev priselilo, in sicer največ v občine Gornji Grad, Juršinci, Kranjska Gora in Mozirje.
SURS
