EU pospešuje odvajanje od ruskega plina in zeleno tranzicijo

Evropska komisija v programu REPowerEU predlaga varčevanje z energijo in hitrejši prehod na obnovljive vire.

REPowerEU program, ki ga je včeraj predstavila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, je načrt za končanje odvisnosti Unije od ruskega plina v okviru obstoječe klimatske strategije, t.i. Evropskega zelenega dogovora (European Green Deal, angl.).

Komisija je program začela pripravljati v marcu, v luči ruske invazije na Ukrajino. "Nedavna prekinitev dobave plina Bolgariji in Poljski je pokazala, kako nujno je nasloviti nezanesljivo rusko dobavo energije," so zapisali v izjavi za javnost. Rusija je dobavo tema državama prekinila, ker se nista strinjali z zahtevo po plačevanju za plin v rubljih.

Komisija izpostavlja "dvojno nujnost" končanja odvisnosti od ruske energije. Prvič, Rusija to energijo uporablja "kot ekonomsko in politično orožje," ki evropske davkoplačevalce stane skoraj 100 milijard evrov na leto. Drugič, ker gre za ogljične vire energije, je zmanjšanje uvoza in porabe ključno za dosego ambicioznih ciljev klimatske nevtralnosti do leta 2050.

Evropa je v letu 2021 iz Rusije uvozila okrog 40 odstotkov svoje porabe plina in dobro četrtino uvožene nafte.

 

Več zelene energije, manj porabe

Načrt vključuje "varčevanje z energijo, diverzifikacijo energetske dobave in pospešeno uvedbo obnovljivih virov energije."

Varčnost zahteva bolj učinkovito rabo energije. Varčevanje je "najhitrejši in najcenejši način za naslovitev trenutne energetske krize," je rekla predsednica Komisije von der Leyen. V okviru Evropskega zelenega dogovora je že predviden cilj devet odstotkov učinkovitejše rabe energije, ki ga REPowerEU zdaj dviga na 13 odstotkov. To nameravajo doseči s kampanjami na ravni držav članic, ki bodo nagovarjale gospodinjstva in industrijo. Države članice lahko varčevanje spodbujajo tudi s fiskalnimi prijemi, kot je nižja stopnja DDV za učinkovite sisteme ogrevanja.

Bloomberg

Diverzifikacija pomeni iskanje novih dobaviteljev energije in različnih virov energije. Komisija želi vzpostaviti skupni mehanizem kupovanja (joint purchasing mechanism, angl.), s katerim bi se z mednarodnimi partnerji za dobavo in cene dogovarjali na evropski ravni, namesto na ravni posameznih držav članic. Ta ukrep se zgleduje po programu za skupni nakup cepiv v času pandemije.

Prek tega mehanizma namerava EU uvažati plin, LNG (utekočinjen naravni plin) in vodik.

Pospešena uvedba obnovljivih virov predvideva zvišanje cilja v Evropskem zelenem dogovoru iz 40 na 45 odstotkov skupne porabe energije do leta 2030. To vključuje celo vrsto ukrepov, med njimi podvojitev fotovoltaičnih kapacitet za sončno energijo, zakonsko uredbo za vključitev sončnih panelov na komercialne in javne novogradnje, podvojeno rabo toplotnih črpalk in integracijo geotermalne energije ter pospešitev izdajanja dovoljenj za strateške projekte na največ eno leto.

Hitrejši zeleni prehod predvideva cilj domače proizvodnje 10 milijonov ton obnovljivega vodika in 10 milijonov ton uvoza vodika do leta 2030, kot tudi 35 milijard kubičnih metrov proizvodnje biometana do leta 2030.

Obnovljivi viri energije so v letu 2020 predstavljali dobro petino porabe energije v EU, dosega ciljev bi pomenila podvojitev tega deleža.

Načrt naj bi zahteval dodatno investicijo 210 milijard evrov do leta 2027, kar pri Komisiji opisujejo kot "polog za našo neodvisnost in varnost." S prekinitvijo uvoza ruskih fosilnih goriv bi prihranili 100 milijard evrov na leto, medtem ko je v Mehanizmu za okrevanje in odpornost (Recovery and Resilience Facility – RRF, angl.) za potrebe REPowerEU na voljo do 225 milijard evrov v posojilih.

Na voljo bodo tudi nepovratna sredstva, največ v kohezijskih skladih in preko sistema za trgovanje z emisijami.

REPowerEU priložnost tudi za Slovenijo

Nova levo-sredinska koalicija, ki jo oblikuje najverjetnejši kandidat za mandatarja in zmagovalec nedavnih volitev, Robert Golob, se je v svoji koalicijski pogodbi zavezala zelenemu preboju in dosegi ogljične nevtralnosti.

Slovenska tiskovna agencija

Nova vlada želi zmanjšati energetsko odvisnost Slovenije od uvoza, kar pomeni, da so njeni cilji v skladu z evropskimi. V letu 2020 je 45 odstotkov slovenske oskrbe z energijo predstavljal uvoz, kar je sicer precej boljše od EU, ki uvozi 58 odstotkov svoje porabe.

Podobno kot EU uvozimo največ nafte in plina, medtem ko pri domači proizvodnji prednjači jedrska energija, sledijo obnovljivi viri. Golobova koalicija se je zavezala vlaganju v tehnološke inovacije za rešitev okoljske krize, glede gradnje novega bloka jedrske elektrarne pa odločitev namerava prepustiti ljudstvu. Sredstva EU iz naslova REPowerEU bi lahko služila povečanju deleža obnovljivih virov pri domači oskrbi z energijo.

Velik poudarek je vlada dala tudi na modernizacijo prometa, kar vključuje tretjo razvojno os, razvoj železnic in krepitev javnega potniškega prometa. Prav transport predstavlja levji delež porabe energije v Sloveniji, kar 35 odstotkov, v primerjavi s četrtino v EU, navaja Statistični urad RS.

Črpanje evropskih sredstev za infrastrukturne projekte na področju prometa bi ključno prispevalo tako k cilju ogljične nevtralnosti kot energetske neodvisnosti.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar