.webp){kind=icon}
O aktualni problematiki prehranske industrije, novem spremljanju cen hrane po verigi, težavah s kadri, izzivih zaradi umetne inteligence ter pomenu marketinga v luči gospodarskega ohlajanja je za Bloomberg Adrio govoril Enzo Smrekar, podpredsednik Atlantic Grupe. Gre za enega največjih proizvajalcev prehranskih izdelkov v regiji, ki praktično vse surovine uvozijo. O novem predlogu spremljanja cen po verigi, pa Smrekar, še ni seznanjen. Atlantic Grupa je prejela nagrado za marketinško odličnost na Slovenski marketinški konferenci, ki se je odvila 31. maja.
Premier Robert Golob pravi, da gibanje slovenskih cen hrane ne sledi več evropskemu. Ministra Matjaž Han in Irena Šinko sta podpisala uredbo o spremljanju cen hrane po celotni verigi, da bi odkrili podjetja, ki se neupravičeno okoriščajo. Kako komentirate te poteze vlade?
To je bilo povedano včeraj in še ne poznam vseh detajlov, kako se namerava to izvajati. Se je pa treba zavedati, da mi kot eni največjih proizvajalcev prehranskih izdelkov praktično vse surovine uvozimo, kar pomeni, da je vpogled na trg prehrane, ki prihaja iz tujine, fizično nemogoč. Seveda se lahko nekatere verige vrednosti pregledujejo pri tistih, ki imajo surovinsko bazo v Sloveniji in pa potem predelavo, pa tudi prodajo. Sam ocenjujem, da je takšnih malo. Težko to komentiram. Mislim, da seveda gre za dobronamerno potezo politike, ki želi nekako zaščititi populacijo pred okoriščanjem na račun situacije. Mislim pa, da je zelo dober pristop tudi to, da se preprosto pogleda bilance prehranskih podjetij v preteklem letu. Podatki Atlantic Grupe so bili že objavljeni. Lahko vidite, da se kljub povečanim prihodkom zmanjšuje EBITDA marža, zmanjšuje se neto dobiček, kar preprosto govori o temu, da vse surovinske dvige cen, dvige cen delovne sile, energentov nismo prenesli na končne potrošnike. In to je prvi korak v takem razumevanju in pregledu. Seveda se pri tem mi vsi obnašamo odgovorno. Zakaj nismo vse to prenesli na končnega potrošnika? Ker se zavedamo, da je omejena kupna moč in ocenjujem, da bi tu morali politiki voditi predvsem odprt dialog z največjimi proizvajalci in trgovci in razumeti problematiko in skupaj poiskati rešitve.
Suša pesti veliko evropskih držav že od lani. Pred desetimi dnevi so v delih Slovenije doživeli hude poplave, ki so ponekod uničile pridelek. Podnebne spremembe otežujejo tudi vaš posel. Kakšni so trenutni poslovni pogoji v prehrambni industriji? Kako se prilagajate izzivom? Kaj napovedujete na področju varnosti in posla?
Dejstvo je, da vsi živimo v obdobju, kjer so klimatske spremembe izjemno pomemben faktor pri pridelavi surovin za prehransko industrijo. In lahko vidimo, da se je ta surovinska baza izjemno podražila v preteklem letu, tudi zaradi seveda vojaškega konflikta v Ukrajini, pa tudi zaradi vseh podnebnih sprememb. Pričakovanje, da se bodo cene začele spuščati, se žal ne uresničuje. Nasprotno, nekatere surovinske baze, kot so sladkor, kokošje meso, soja, mlečni izdelki se še dražijo in nekako moramo razumeti, da se bomo morali v bodoče ukvarjati s tem, kako z manjšimi resursi, z bolj kreativnimi pristopi kvalitetno nahraniti veliko populacijo. Seveda se pa ne bomo mogli mimo tega, da bo kvalitetna hrana zelo, zelo draga tudi v bodoče.
V preteklosti ste sicer govorili o pomenu zaposlenih, pripadnosti, kaj je pokazala kriza? Kako reagirate na signale s trga, ki govorijo tudi o krizi kadrov?
Vsekakor je bila kriza in vse, kar se dogaja sedaj, trenutek resnice za podjetja, predvsem v tem, ali so ohranili zavzetost, ali so zmanjšali fluktuacijo in ali lahko na trgu pridobivajo kadre. Sami smo na tem področju izjemno zadovoljni. Naši zaposleni so se pokazali kot dovzetni, lojalni, kreativni. Nimamo izzivov s fluktuacijo in nimamo izzivov z vodstvenimi kadri. Je pa seveda večji izziv na celotnem trgu regije s tehničnimi kadri, ki v velikem številu odhajajo iz regije v druge evropske države.
Atlantic Grupa je prejela naziv državnega prvaka v marketingu. Kaj pomeni ta nagrada in kaj sporoča o podjetju?
Vsekakor je pridobitev takšne nagrade potrditev, da smo na pravi poti, da smo osredotočeni na kupca, predvsem pa je spodbuda in neke vrste tudi obveza za delo vnaprej. Skratka, postavljati sebi visoke cilje, dosegati in nadgrajevati standarde. In seveda vsake toliko to preizkusiti tudi na kakšnem od podobnih tekmovanj.
Vsak dober ali večji podjetnik se zaveda pomena marketinga. Vidite to v praksi tudi v slovenskem in regijskem poslovnem okolju, ne samo znotraj vašega podjetja?
Stanje se izboljšuje, mislim pa, da prepočasi. Predvsem večja podjetja so se zavedala tega, da morajo marketingu in osredotočenosti na potrošnika dati večji pomen. Zaposlili so ustrezne kadre in tu se lahko vidi tudi na takšnih prireditvah, kot je Slovenska marketinška konferenca, da je stanje boljše. Če pa upoštevamo, da je Slovenija izrazito izvozno naravnana in veliko tega izvoza sodi v kategorijo prodaje med podjetji, pa moramo vedeti, da na tem področju priložnosti za marketinški pristop še izjemno veliko.
Ker ste ravno omenili Slovenijo, kaj pa marketing in država? Se zna slovenska država iti marketing?
Vsekakor je tudi na tem področju narejenih kar nekaj premikov. Osebno bi si želel večji fokus in jasne cilje. Na trenutke se zdi, da se pojavljamo na različnih trgih z različnimi vsebinami. Mislim, da bi bilo dobro bolj uporabiti velike športne dogodke, ki se vrstijo v Sloveniji. Ker konec koncev je šport tisto področje, kjer smo številka ena v svetu glede na število prebivalcev.
Veliko se govori o umetni inteligenci, tudi v marketingu. Lahko umetna inteligenca zamenja zaposlene oziroma kakorkoli nadomesti njihove, predvsem kreativne inpute v marketingu?
Umetna inteligenca je izjemna priložnost. Seveda je tudi veliko neznank in vsakič, ko pride do takšnih tehnoloških prebojev, kot je umetna inteligenca, je veliko skrbi. Ampak jaz ocenjujem, da nudi veliko možnosti, še posebej v marketingu, ker je lahko izjemen sopotnik in podpora vsebinskemu marketingu. Sami smo se teh prvih oblik umetne inteligence razveselili in jih že uporabljamo v svojih vsebinskih marketingih. Naj bo to pri Argeti, Donatu in ostalih blagovnih znamkah, tako da bi bilo prezgodaj biti negativen do tega pojava. Predvsem pa je treba razmišljati, kako ta pojav uporabiti za to, da še dodatno dvignemo kvaliteto dela in dodano vrednost na zaposlenega.
