Košnik Čuk: Bonton opozarja na medkulturne razlike poslovnega sveta

Osnova delovanja vsakega dobrega poslovneža je dobro poznavanje poslovnega protokola, tako doma kot tudi na poslovnem srečanju v tujini. Poraja se vprašanje, ali medkulturne razlike puščajo odtis tudi v poslovnem svetu. O tematiki smo se pogovarjali s strokovnjakinjo za kulturo vedenja in poslovni protokol Bojano Košnik Čuk. Za Bloomberg Adria je delila premislek o kulturi in pravilih, ki jih velja upoštevati v poslovnem svetu, in možnih posebnostih v državah regije.

Tako v Sloveniji kot v ostalih državah regije v poslovnem svetu velja upoštevanje poslovnega protokola.  Kakšen poslovni protokol velja v teh državah?

Ne morem reči, da to velja samo za Slovenijo in države regije, ampak za evropski prostor. Temu rečemo sodobni evropski bonton, kamor seveda sodi tudi poslovni protokol z vsemi svojimi pravili. Je pa res, da danes govorimo o medkulturnih razlikah. A vendar so v evropskem prostoru pravila poslovnega sveta postavljena na skupni imenovalec in se že globalizirajo. Posebnosti posameznih držav izginjajo, kar je morda škoda.

Če gledamo republike naše bivše skupne domovine, veljajo na prostoru Bosne in Hercegovine, Srbije in Severne Makedonije nekatere posebnosti, za katere nikoli ne smemo reči, da so slabe. So malo drugačne in dobro je, da se na njih pripravimo. Pripraviti se moramo na morebitne razlike.

Osebni arhiv

 

Katera pravila morajo poslovneži upoštevati, ko se odpravijo na poslovno srečanje?

Pravila poslovnega protokola so kristalno jasna. Vsako odstopanje od njih nas prej osmeši kot proslavi. Ko se poslovnež odpravi na sestanek, mora biti pozoren na rokovanje, vikanje oziroma tikanje, predstavljanje, pozdravljanje, obleko, družabno življenje, sedežni red in še kar nekaj drugih stvari. Že na sestanku so lahko v veljavi čisto vsa pravila ali velik del pravil.

Če oseba odhaja na poslovni sestanek, mora najprej vedeti, kam gre – in se temu primerno obleči. Od obleke je odvisna bolj formalna ali neformalna zgodba. Treba je vedeti, da ko oseba nekam prihaja, je vedno gostitelj tisti, ki da roko. Gost pozdravi in se predstavi, če je to potrebno, gostitelj pa je vedno tisti, ki odloča, ali bo dal roko ali ne. Gostitelj tudi predlaga morebitno tikanje.

Ko se na sestankih usedemo, velja, da gost s svojo ekipo ali sam vedno sedi tako, da kaže hrbet vratom. Gostu se vedno ponudi lepši pogled, recimo skozi okno ali kaj podobnega. Gostitelj vedno začne sestanek, pozdravi še enkrat in predstavi svoje sodelavce. Gostitelju tudi drži tempo in nivo sestanka.

Ali velja vedeti še kakšne druge formalnosti?

Ne smemo pozabiti, da se poslovne vizitke ali poslovna darila izmenjajo oziroma poklonijo na koncu sestanka oziroma srečanja. Pozornost velja nameniti tudi temu, da so med sestankom prenosni telefoni ugasnjeni in jih ni na mizi, razen če jih uporabljamo za zapisnik sestanka ali za pridobivanje informacij.

Poslovneži morajo vedeti tudi, da pitje kave na sestankih ni družabni obred, ampak samo gostoljubnost gostitelja. Torej pijemo tako kavo, kot nam jo skuhajo, in pri tem nismo izbirčni. Ni nujno, da pijemo kavo; lahko jo odklonimo.

Pravila, ki jih omenjate, torej veljajo tako za evropske države kot tudi države regije. Pa vendar, ali za države regije veljajo kakšne posebnosti?

Če gremo v Sloveniji s poslovnim partnerjem na kosilo ali večerjo, je pri nas čisto normalno, če kosilo oziroma večerja traja eno uro ali uro in petnajst minut. Ne bomo izpadli negostoljubni. Če pa se na kosilo ali večerjo odpravimo recimo v Srbiji ali Sverni Makedoniji, pod tremi urami nimamo kaj početi.

Recimo poglejmo novoletni čas. V našem kulturnem prostoru velja, da se poljubljamo dvakrat in upoštevamo desno pravilo, da torej začnemo s poljubljanjem na desno stran in potem na levo. Če smo v Srbiji, je poljubljanje trikratno. Morda je rokovanje v posameznih državah drugačno. Recimo, če gremo proti jugu Evrope, kjer je temperament ljudi drugačen, je tudi osebna distanca manjša, ljudje se več objemajo, poljubljajo in rokujejo.

Zanimivo je tudi, da je odnos v poslovnem svetu hierarhije v Srbiji malo drugačen kot v Sloveniji. Dobro je, da upoštevamo nivo oseb na visokih položajih v poslovnem svetu v Srbiji in iščemo sogovornike, ki so na približno enakem položaju. To je manj izrazito v slovenskem prostoru. Morda lahko izpostavim tudi čas, točnost. To je malo drugače kot v Sloveniji, kjer smo malo bolj vezani na zahodni del Evrope, kjer je čas bolj pomemben in smo točni.

Kaj pa družabni del poslovnih obveznosti, kako je s tem?

Seveda so sestavni del delovnih obveznosti v poslovnem svetu tudi družabne obveznosti. V času družabnih obveznosti se lahko človek dogovori marsikaj, tudi o poslovnih zadevah in vsebinah. Včasih morda celo več kot na sestanku. Če pogledamo recimo Srbijo ali Bosno in Hercegovino, so tam morda ljudje drugačnega temperamenta, drugače navežejo stike, čas ni tako pomemben kot v prostoru zahodne Evrope in veliko se da na družabnost.

Načeloma, če govorim o splošnih pravilih in če oseba od nekod prihaja, torej v tujo državo, velja, da se drži pravil države, v katero prihaja. Če bi se poslovni partnerji, ki prihajajo v Slovenijo, dobro pozanimali o Sloveniji in naših navadah, bi lahko ugotovili, da imamo radi točnost. A smo si Slovenci morda malo sami krivi, ker se morda, opažam, pretirano prilagajamo drugim. Moramo obdržati hrbtenico poslovnega sveta; če kdo prihaja k nam, so pravila igre naša – seveda brez pravil, ki so versko in zgodovinsko pogojena. Pomembno je, da se vsak poslovnež pripravi na to, kam gre, kako gre in s kakšnim znanjem se bo ukvarjal.

Kako lahko poslovnež ravna, če pride v okolje, v katerem je žganica osnovna poteza poslovnega srečanja?

Evropski sodobni bonton pravi, da nas nihče na svetu ne more prisiliti v to, da nekaj spijemo ali pojemo, če tega ne želimo. V evropskem prostoru velja, da danes lahko nazdravljamo tudi s sokom ali vodo. Veliko ljudi enostavno ne pije alkohola zaradi raznih osebnih, zdravstvenih, verskih in drugih razlogov. Če pridemo v okolje, v katerem je žganica osnovna poteza, menim, da bodo v republikah bivše skupne domovine razumeli, če bomo žganico na začetku odklonili. Če se je res ne da odkloniti, primemo kozarec z žganico, nanj naslonimo ustnice in ga odložimo ob prvi priložnosti. Mislim, da bodo ljudje razumeli, če alkohol zavrnemo na prijazen in kulturen način.

Omenjali ste pomembnost poznavanja zgodovinskega in verskega ozadja. Kako bi orisali upoštevanje teh pravil v državah regije?

Ne glede na to, da je od groznih razmer bivše skupne domovine, torej vojne, minilo že nekaj desetletij, se je vendarle treba prepričati, kdaj odpiramo te vsebine in ali jih sploh odpiramo. Politične teme, versko pripadnost, spolno usmerjenost je v teh državah včasih bolje opustiti – kot da bi morebiti odpirali kakšne rane. To je zelo pomembno.

Šteje tudi poznavanje zgodovine, da ne povemo kakšne nepravilne vsebine in morda glede na razburkanost balkanskega prostora s tem ne prizadenemo kakšne osebe in s tem uničimo posla. Če nas poslovni partner povabi v cerkveni objekt, moramo razumeti in upoštevati njegovo vero. Recimo, če bi nas povabili na ogled mošeje, moramo upoštevati oblačilni kodeks in se kot gostje prilagoditi okolju.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar