.webp){kind=icon}
Pogovarjali smo se s Simonom Taylorjem, ustanoviteljem in izvršnim direktorjem tehnološkega podjetja Hycu, vodilnega podjetja za shranjevanje varnostnih kopij podatkov v več oblakih. Hycu je nastal kot odcepljeno podjetje (spinoff, angl.) podjetja Comtrade, po pridobljenih 140 milijonih dolarjev tveganega kapitala pa je podjetje odkupilo Comtradeov delež in šlo na svoje. Z vodjo podjetja Simonom Taylorjem smo se pogovarjali o poslovnem okolju v Sloveniji ter o prihodnosti trga tveganega kapitala in globalnega tehnološkega trga, ki tudi zaradi geopolitičnih trenj postaja vse bolj razdrobljen.
Hycu ima v Sloveniji razvojni in marketinški oddelek. Zakaj Slovenija?
V Slovenijo prihajam že vse od leta 2003, tukaj sem s partnerji ustanovil svoje prvo podjetje. Vedno me je navduševala vaša delovna etika, ki je posrečena mešanica nekdanje jugoslovanske in germanske mentalitete. Slovenija ima glede na število prebivalcev ogromno tehnoloških talentov, prav tako pa so temeljne vrednote našega podjetja – avtentičnost, trud in empatija – močno prisotne tudi v slovenski kulturi. Prednost Slovenije je tudi, da je zelo zelena država.
Hycu ima pisarne v sedmih različnih državah. Kako ocenjujete poslovno in regulatorno okolje pri nas? Kaj vam predstavlja največjo težavo?
Kar opažamo v Sloveniji, je, da zaposleni vedno težje koristijo ugodnosti delniških opcij zaradi visoke obdavčitve. Ko smo se odločili za veliko naložbo v tej državi, sem rekel, da želim dati delniške opcije vsakemu posamezniku v podjetju. Ni pošteno, da bi ponudili delniške opcije samo osebam v Združenih državah Amerike (ZDA), Slovencem pa rekli, da tega ne morejo imeti. Delniške opcije so naložba v prihodnost – to ni denarna ugodnost, ki jo dobite danes. Obdavčiti ljudi, kot da gre za takojšnje denarno izplačilo, ni samo nepošteno, ampak bo tudi oviralo inovacije v tej državi.
Pozval bi slovensko vlado, naj ponovno razmisli o nekaterih od teh ukrepov in sprejme pristop, ki je podobnejši tistemu v Silicijevi dolini. Delniške opcije so namreč način, s pomočjo katerega tehnološka podjetja nagrajujejo svoje zaposlene za trdo delo. Pomembno je razumeti ekonomske modele – kako skupaj z zaposlenimi vlagamo v zagonsko podjetje in ga razvijamo. Startupi niso velika podjetja in morajo imeti možnost ponuditi delniške opcije, zaposleni pa jih morajo prejeti brez strahu pred velikim davčnim računom.
Če odvzamete to ugodnost, s tem odvzamete pravice svojim lastnim državljanom. Takšna ureditev odvrača tudi mednarodna tehnološka podjetja od prihoda sem, saj vedo, da če bodo poskušali ponuditi delniške opcije, bo to škodovalo njihovim zaposlenim.
Ali svoje zaposlene nagrajujete še kako drugače kot z delniškimi opcijami?
Uspešno podjetje potrebuje kulturo, zaradi katere zaposleni radi prihajajo v službo. Organiziramo veliko teambuildingov, vsako leto se celotno podjetje sreča na voditeljskem vrhu. Mislim, da takšni dogodki zaposlenim veliko pomenijo, včasih celo več kot denarne nagrade ob koncu leta.
Kako dobro razvita se vam zdi slovenska startup scena? Bi lahko bila privlačnejša za tuje vlagatelja?
Slovenija je ustvarila že precej uspešnih startupov, od Outfit7 do ostalih. Tudi Hycu, sej večina našega talenta in inovacij prihaja od tukaj. Okolje je dobro.
Izziv je mednarodni preboj slovenskih podjetij. Slovenija je izjemna, ampak majhna. Skladom bi svetoval, da ustvarijo konzorcij naložb tveganega kapitala, ki bo vključeval dodatne nove trge, na katere bi morda želeli vstopiti. Tako bi imeli več priložnosti za uspeh. Ustanovitelji startupov in podjetniki bi to morali celo zahtevati od svojih skladov tveganega kapitala.
Kako se Slovenija – z vidika zagonskega podjetja – primerja z drugimi državami glede obdavčitve in poslovne kulture?
Startupi so v Sloveniji močno obdavčeni. Visoki davki imajo svoje prednosti in slabosti za državo; na eni strani imate kakovostno javno zdravstvo in šolstvo, na drugi strani pa bi bilo treba spremeniti davčno politiko, da bi Slovenija postala privlačna za najboljša podjetja in tuje vlagatelje. Mislim, da bi lahko slovenska vlada bolje spodbujala tuje podjetnike in vlagatelje k prihodu v Slovenijo.
Kar pogrešam od vaše vlade, je tudi boljši odnos do tujih vlagateljev. Naše podjetje v Sloveniji investira desetine milijonov evrov, pa nas še nihče iz državnih struktur ni nikoli kontaktiral. Včasih lahko že samo prijateljski stisk roke predstavnika vlade pripomore k še večjemu vlaganju tujcev v Sloveniji.
Pravite, da ste za zagon in rast svoje poslovne ideje uspeli zbrati 140 milijonov dolarjev. Kaj je bil ključ do uspeha, kako pristopate do vlagateljev?
Vedno svetujem, da ne porabite preveč časa za vsebino pogodbe; namesto tega vložite svoj čas v ljudi, ki stojijo za pogodbo. Vsebina pogodbe je seveda važna, a če boste našli prave ljudi, ki bodo investirali v vas, boste lahko zgradili boljše podjetje.
Naš prvi vlagatelj je bilo tehnološko podjetje Comtrade, od katerega smo naknadno odkupili delež. Še pred tem smo po mojem mnenju zadeli vlagateljsko loterijo! Prvi vlagatelj, s katerim smo se pogovarjali, je bil Bain Capital, ki ga je vodil Enrique Salem. To je bivši izvršni direktor Symanteca, član uprave Docusigna in velik poznavalec tehnološkega področja. Vedeli smo, da smo z njegovo podporo zadeli terno.
Resni vlagatelji tudi ne iščejo ljudi, ki želijo s poslom zgolj na hitro obogateti. Iščejo ljudi, ki imajo rešitev za realne probleme – ne samo probleme tukaj in zdaj, ampak za takšne, ki bodo prisotni tudi v prihodnosti. In ti vlagatelji se želijo prepričati, da je rešitev za problem konkretna in da deluje.
Imeli smo srečo, da smo pritegnili 600 strank, še preden smo zaprli prvo investicijo. Ustvarili in prodajali smo izdelek, ki ustavi izsiljevalsko programsko opremo in je sposoben obnoviti podatke strank hitreje od konkurence. Vlagatelji so nas nato začeli klicati, ker so na terenu slišali, da obstaja podjetje, ki resnično poenostavlja način zaščite podatkov in strankam pomaga pri selitvi podatkov v javne oblake hitreje kot kdaj koli prej.
Kaj pa je bila vaša največja napaka pri predstavljanju (pitch, angl.) ideje vlagateljem?
Večkrat sem bral zgodbe o tem, kako se skladi tveganega kapitala radi vmešavajo v delovanje firm. Ko sem snubil prve vlagatelje, sem vedno spraševal: Kako boste spreminjali naše podjetje? Vse dokler mi predsednik naše uprave ni dejal, da sem jaz direktor in da oni ne bodo spreminjali ničesar.
To je bila zame pomembna lekcija, saj sem spoznal, da skladi tveganega kapitala ne vlagajo v podjetja, da bi jih upravljali. Vlagajo v podjetja, ki bodo znala sama funkcionirati uspešno. To lekcijo sem si vzel k srcu in mislim, da smo tudi zato v zadnjih nekaj letih tako močno rasli.
Kaj bo s trgom tveganega kapitala v prihajajočem obdobju? Denar je vedno dražji, prihaja recesija. Zagonska podjetja so tvegane naložbe s potencialno visokim donosom. Bodo ostala zanimiva za vlagatelje, bo kapitala na trgu še naprej dovolj?
Menim, da bo naslednje leto težko tako z vidika zbiranja sredstev kot z vidika vrednotenja podjetij. Najverjetneje bomo videli nekakšno recesijo, predvsem zaradi visoke inflacije, ki znižuje kupno moč potrošnikov. Vredenost delnic bo verjetno še upadla, medtem pa se zvišujejo donosnosti državnih obveznic.
Ob tem prihajamo iz desetletnega obdobja hiperrasti, ko so bila vrednotenja podjetij previsoka in je bil tvegani kapital pripravljen plačati to ceno. Po eni strani smo videli veliko t. i. samorogov, po drugi strani pa tudi podjetij, katerih vrednost je bila ocenjena na več kot milijardo dolarjev, pri čemer so imela dva milijona rednih prihodkov.
Mislim, da bomo videli drastičen upad zneskov, ki jih bodo skladi tveganega kapitala pripravljeni vložiti v zagonska podjetja. Kupci bodo ponovno močnejši od prodajalcev, zato bodo lahko narekovali dinamiko trga. Postali bodo racionalnejši.
Na drugi strani bodo imeli težave tisti startupi, ki na bančnih računih nimajo veliko denarja, imajo pa visoka vrednotenja, saj bodo morala za nadaljnjo rast zbrati nov denar – česar pa si kot startup ne želiš, če je tvoja tržna vrednost nižja od višine prvotne investicije.
Zagonska podjetja ne potrebujejo nujno dobičkonosnega poslovnega načrta, da bi dobila zajetne investicije. Se tudi to sedaj spreminja, bodo morali startupi pri zbiranju sredstev nujno predstaviti poslovni načrt, ki bi bil dobičkonosen vsaj na srednji rok?
Rast za vsako ceno je bila v zadnjih desetih letih mantra za številna podjetja v Silicijevi dolini in skupnosti tveganega kapitala. Te mantre je sedaj konec. Mi nismo nikoli zares verjeli v to, naš namen je bil zgraditi trajen in učinkovit poslovni model, ki bo preživel različne ekonomske cikle. Mislim, da se bomo v prihodnjem obdobju vrnili h ključnim tržnim osnovam.
Če kupujete stranke, namesto da bi jim nudili dodano vrednost, potem zna biti to problem. Ampak ne mislim, da bi morala biti zagonska podjetja takoj dobičkonosna. Bistvo investicij tveganega kapitala je, da podjetjem omogočijo sredstva za rast. Prav je, da podjetja vlagajo v rast, je pa treba to delati učinkovito. Menim, da bodo skladi tveganega kapitala od podjetij v svojih portfeljih to začeli zahtevati.
Zaradi geopolitičnih trenj vidimo fragmentacijo trgov, tudi na področju tehnologije, kjer poteka nekakšna trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko. Bodo tehnološki trgi ostali globalni ali sledi deglobalizacija tudi na tem področju?
Dve stvari lahko vidimo – veliko geopolitičnih kriz, zlasti spor med Rusijo in Ukrajino, ter porast suverenosti nad podatki, zakonov o zasebnosti in GDPR. Presečišče teh dveh dejavnikov bo ustvarilo ogromno razdrobljenost trgov. V nekaterih državah v Evropi morate svoje podatke shranjevati znotraj te države. To že samo po sebi zagotavlja stopnjo razdrobljenosti.
Verjetno živimo v najbolj politično zapletenem času zadnjih nekaj desetletij. Ustvarjajo se nova geopolitična zavezništva in ne vemo, kako se bodo obrnila. Poglejte TikTok, ki je bil razvit na Kitajskem in je ena najbolj priljubljenih aplikacij v ZDA – zdaj smo priča velikemu odporu proti TikToku. Mislim, da se države vse bolj zavedajo izzivov in nevarnosti manipulacije s tehnologijami, ki imajo prikrite namene. Z vidika zasebnosti bomo priča povečani razdrobljenosti; trajalo bo še nekaj časa, preden bo odpravljena.
