.webp){kind=icon}
Ozka grla v največjih avstralskih izvoznih terminalih za pšenico so odprla priložnosti za nove ponudnike, ki z manjšimi ladjami in flotami tovornjakov na svetovne trge dobavljajo dodatne količine žita.
Večji izvozni terminali, ki jih upravljajo velika podjetja CBH Group, GrainCorp in Viterra, so na robu zmogljivosti zaradi dveh zaporednih uspešnih žetev. V pričakovanju še enega velikega pridelka v drugi polovici leta se neučakani izvozniki obračajo k novim načinom za dobavo žita svojim strankam.
Svet potrebuje avstralsko pšenico, saj je Avstralija ena glavnih svetovnih izvoznic. Cene tega pridelka so dosegle vrhunec v marcu, po ruski invaziji na Ukrajino, ki je onemogočila ukrajinski izvoz preko Črnega morja. Inflacija svetovnih cen hrane je dosegla zgodovinski vrh. Čeprav je cena pšenice od takrat upadla, je še vedno okrog 30 odstotkov nad desetletnim povprečjem.
Več novih operaterjev je vskočilo na avstralske trge s ponudbo dodatnih izvoznih zmogljivosti. Eden izmed načinov vključuje pretovorna podjetja, ki uporabljajo lažja plovila za prevoz žita iz plitkih pristanišč do večjih ladij, ki čakajo na morju. Drug način je uporaba tovornjakov za nalaganje žita na ladje, kar se izogne zgrajenim obratom za natovarjanje, s katerimi operirajo večji deležniki.
"Ljudje izumljajo nove metode, s katerimi se izognejo gradnji stalnih objektov, te nove metode so tudi bolj skalabilne," je za Bloomberg povedal višji manager pri Australian Crop Forecasters, James Maxwell. "Gre za izstopajoč pojav, ti novi ponudniki so v zadnjih nekaj letih res povečali svoj izvoz."
Delež izvoza žita manjših izvoznih podjetij je poskočil na 18 odstotkov v sezoni 2021-22. Pred tremi leti je znašal le dva odstotka, kažejo podatki svetovalnega podjetja iz Melbourna.
Toda če manjši operaterji želijo večji zagon izvoznih kapacitet, bo potrebno zgraditi več objektov, še pove Maxwell. Čeprav ta podjetja uspevajo trenutno, ko je sistem na robu zmogljivosti, bi morala na dolgi rok tekmovati z ekonomijo obsega velikih izvoznih podjetij. Poraja se vprašanje o dolgoročni vzdržnosti tovrstnih projektov, predvsem v sušnih letih, ko ne pridelek ne bo tako uspešen.
Obenem hiter ritem pošiljk v letošnjem letu še naprej pritiska na dobavne verige. Avstralski izvoz naj bi ostal na visoki ravni do naslednje žetve – dlje kot običajno, ko se ob koncu sezone začnejo vzdrževalna dela – kar bi lahko okrepilo neučinkovitosti.
