.webp){kind=icon}
ZDA pritiska na Nizozemsko, naj podjetju ASML prepove prodajo tehnologije, ki je ključna za izdelavo čipov, Kitajski. S tem skuša omejiti vzpon in primat Kitajske na tem področju, poroča Bloomberg.
Prepoved bi še razširila veljavni moratorij na prodajo najnaprednejše tehnologije Kitajski. Če se bo Nizozemska strinjala s prepovedjo, bo to zadalo hud udarec kitajskim izdelovalcem čipov, med katerimi sta največja Semiconductor Manufacturing International Corporation (SMIC) in Hua Hong Semiconductor.
Nizozemska vlada dodatnih omejitev prodaje Kitajski še ni komentirala. Prepoved bi sicer lahko povzročila škodo njihovi blagovni menjavi z azijsko velesilo. Junija je premier Mark Rutte izjavil, da ne podpira spremembe trgovinskih odnosov s Kitajsko, ki je njihov tretji največji trgovinski partner, za Nemčijo in Belgijo. Prepovedi nasprotuje tudi ASML, saj so v letu 2021 kitajski kupci predstavljali slabih 15 odstotkov prihodkov podjetja. Kitajska je bila v zadnjih dveh letih največji kupec opreme za izdelovanje čipov na svetu, kažejo podatki združenja proizvajalcev elektronike SEMI.
ZDA pritiskajo tudi na Japonsko, kjer deluje konkurent ASML Nikon. Ameriški predsednik Joe Biden glede Kitajske in tehnologije polprevodnikov ohranja enako politiko kot njegov predhodnik Donald Trump; tudi Trump je skušal Kitajski omejiti dostop do najnaprednejše tehnologije. Prepoved izvoza velja tudi za ameriške proizvajalce tehnologije čipov, kot sta Applied Materials in Lam Research, in sicer v imenu nacionalne varnosti.
Kitajska se je na napore ZDA odzvala kritično, pritiske na ASML in Nikon glede prodaje Kitajski so označili za "tehnološki terorizem". Zunanji minister Zhao Lijian je na tiskovni konferenci v sredo kritiziral Washington, a ni povedal, ali Kitajska razmišlja o protiukrepih.
Bloomberg
Podjetje ASML je največji globalni proizvajalec litografskih sistemov, ki so ključne naprave v procesu izdelave polprevodnikov. Prodajajo najnaprednejšo obliko teh sistemov, t. i. ekstremno ultravijolično litografijo (EUV), ki stane 160 milijonov evrov na enoto. Vendar te tehnologije ne izvažajo na Kitajsko, saj nizozemska vlada zaradi predhodnih pritiskov ZDA ne želi izdati izvozne licence. Pritisk ZDA se sedaj usmerja še na malce starejšo globoko ultravijolično litografijo oziroma njeno zadnjo verzijo, t. i. potopitveno litografijo.
Čeprav ta naprava zaostaja za najnaprednejšo tehnologijo, je še vedno najbolj uporabljana pri izdelavi manj zahtevnih čipov za avtomobile, telefone in računalnike. Prepoved izvoza bi Kitajski onemogočila, da bi postala samozadostna na področju polprevodnikov.
"Na področju proizvodnje polprevodnikov Kitajska najtežje nadomesti prav litografsko opremo," je za Bloomberg povedal Johnson Wang, analitik pri Taiwan Institute of Economic Research. "Brez dostopa do tuje globoke ultravijolične litografije bi lahko napredek kitajske industrije čipov popolnoma zastal."
