.webp){kind=icon}
Eden izmed glavnih ciljev vlade, zapisanih v koalicijski pogodbi, je zeleni prehod. Ta vključuje razogljičenje družbe, prehod na trajnostne vire energije in dosego čim večje energetske samooskrbe. Temeljno izhodišče zelenega prehoda je tudi opuščanje fosilnih virov energije – proces, ki ga je pospešila ruska vojaška invazija na Ukrajino in posledične sankcije EU zoper Rusijo. Glavno vprašanje pri tem je, s čim bomo fosilna goriva nadomestili?
Obstaja samo ena realna rešitev – jedrska energija. To je sporočilo, ki ga je slovenskim bankirjev na današnji Bančni konferenci v Ljubljani podal dr. Igor Lengar iz Inštituta Jožefa Štefana. Pri tem prepričanju izhaja iz analize različnih virov energije in iz primera Nemčije, ki je v zadnjih 20 letih neuspešno izvedla prehod na obnovljive vire energije.
Kako se lahko realno odpovemu plinu in nafti?
Energija iz nafte predstavlja 29 odstotkov primarne energije, ki jo porabimo v Sloveniji. V celoti jo uvažamo, ima pa tudi visok ogljični vtis. Nafto in njene derivate primarno uporabljamo v prometu. Alternativa nafti bi lahko bil biodizel iz ogrščice. A bi za to, da z biodizlom nadomestili nafto, morali zasaditi ogrščico na vsa kmetijska zemljišča v Sloveniji, navaja Lengar. Alternativa so električna vozila, a to bi zahtevalo dodatne vire električne energije.
Zemeljski plin predstavlja 11 odstotkov energije, ki jo porabimo v Sloveniji in ga prav tako v celoti uvažamo. Tudi, če bi v Sloveniji legalizirali pridobivanje plina z lomljenjem skrilavca (t. i. fracking), ki lahko nadomestili le 5 do 10 odstotkov plina, ki ga porabimo. Zmanjšanje uporabe zemeljskega plina, ki ga po večini uporabljamo za ogrevanje, bi lahko nadomestili s toplotnimi črpalkami, za kar pa spet potrebujemo elektriko.
Počasi se odpovedujemo tudi premogu, ki v okolje spušča največje količine ogljikovega dioksida. Kot kaže, je elektrika glavna alternativa fosilnim gorivom.
Iz kje bomo dobili elektriko?
Danes uvozimo 20 odstotkov elektrike, ki jo porabimo. Ostali del pridelamo sami, in sicer tretjino iz vodnih virov, tretjino iz premoga in tretjino iz urana (jedrska elektrarna). Lengar navaja ocene, da bomo z obstoječimi kapacitetami po zaprtju Termoelektrarne Šoštanj leta 2033 pridelali zgolj še 50 odstotkov lastne elektrike. Ostalo polovico bomo bodisi uvozili, bodisi pridobili iz trajnostnih virov - vode, sonca, vetra ali urana. Pri tem pa trčimo na težavo.
Brez večjih posegov v okolje in porabe surovin je edino jedrska energija sposobna nadomestiti fosilna goriva. Po podatkih Lengarja bi potrebovali 3-4 nove jedrske elektrarne, da bi v celoti pokrii slovenske potrebe po električni energiji. Vsi ostali viri energije bi pomenili veliko degradacijo narave in okolja.
Da bi nadomestili eno jedrsko elektrarno bi morali celo Prekmurje prekriti s sončnimi elektrarnami. Za proizvodnjo iste količine elektrike, kot jo proizvede nuklearka v Krškem, bi morali praktično po vsej zahodni Sloveniji postaviti vetrne elektrarne. Pri hidroelektrarnah že bolj ali manj v celoti izkoriščamo kapacitete slovenskih rek, razen, če bi popolnoma uničili reko Muro.
Pri vetru in soncu je problem tudi ta, da de proizvajata elektrike konsistentno, hkrati pa (še) nimamo dovolj razvitih baterij za shranjevanje energije, da bi lahko elektriko, ustvarjeno v sončnih in vetrnih dneh, shranili za oblačne in vetrno mirne dni. Za predstavo: največja baterija na svetu – Teslin Hornsdale v Avstraliji, lahko skladišči le toliko elektrike, kolikor jo v Sloveniji porabimo v 15 minutah.
Obnovljivi viri imajo po mnenju Lengarja resne pomanjkljivosti, zaradi katerih na njih ne moremo temeljiti energetske strategije. Te pomanjkljivosti pa niso samo teoretske, ampak se kažejo predvsem v Nemčiji, ki naj bi v zadnjih 20 letih zavozila s svojo energetsko politiko.
Nemški energetski eksperiment je propadel
Nemčija je v zadnjih 20 letih zaprla skoraj vse jedrske elektrarne, masovno pa so gradili sončne in vetrne. Pri tem so zapravili 500 milijard evrov. Danes pridobijo 41 odstotkov elektrike iz obnovljivih virov energije, preostanek pa pridelajo s plinskimi elektrarnami in pretežno z ruskim plinom. Velik problem nemške energetike je nestanovitnost pridelave elektrike, ki jo morajo nadomeščati s fosilnimi gorivi.
Nemška proizvodnja elektrike danes ustvari 311 gramov ogljikovega dioksida na kilovatno uro, kar je ogromno v primerjavi s Francijo, ki 70 odstotkov elektriko ustvari s svojimi jedrskimi elektrarnami, v povprečju pa za kilovatno uro v ozračje spustijo 51 gramov ogljikovega dioksida. Za primerjavi, v Sloveniji za kilovatno uro v povprečju pridelamo 218 gramov ogljikovega dioksida.
Rešitev za zeleni prehod je tako za Lengarja nedvoumno jedrska energija. Prejšnja vlada je drugi blok nuklearke v Krškem že začela umeščati v prostor, nova vlada pa je o novem bloku jedrske elektrarne napovedala referendum. Glede na takšno stališče in zgornjo analizo energetike v Sloveniji je na mestu vprašanje, če nova vlada z zelenim prehodom in energetsko samooskrbo dejansko misli resno.
