.webp){kind=icon}
Evropa kljub pomanjkanju uvoza iz Rusije v teh dneh nima prevelikih težav z dobavo zemeljskega plina, saj polni plinohrami na Kitajskem pomenijo, da se več kot dovolj pošiljk utekočinjenega plina (LNG) preusmerja na staro celino. Referenčne cene v Evropi so tako padle na 16-mesečno dno.
Cena za zemeljski plin z dobavnim rokom enega meseca na nizozemskem vozlišču TTF je v današnjem trgovanju padla za 11,6 odstotka, na 55,7 evra za megavatno uro. Od začetka leta so cene tako upadle že za okrog 22 odstotkov, a še vedno ostajajo krepko nad povprečjem zadnjih petih let.
Kupci plina na Kitajskem zaradi solidnih zalog in nizkih cen doma skušajo preusmeriti februarske in marčevske LNG-pošiljke proti Evropi, piše Bloomberg. To razblinja skrbi, da bi ponovno odpiranje Kitajske po kovidnih zaprtjih lahko pomenilo večje povpraševanje po plinu, s tem pa rast cen.
Po burnem letu 2022, ko je cena v Evropi na najvišji točki krepko presegla mejo 300 evrov za megavatno uro, se v začetku letošnjega leta trgi zemeljskega plina umirjajo. K temu je znatno prispevalo tudi vreme, saj so bile temperature višje, kot je običajno za ta letni čas. V prihajajočih dneh se pričakuje ohladitev, a naj ta ne bi ogrozila prav tako solidnih uskladiščenih zalog v Evropi.
Na pomoč so priskočili tudi obnovljivi viri energije, saj predvsem Nemčija in Združeno kraljestvo beležita močno proizvodnjo vetrne energije, kar pomeni manjšo potrebo po plinu pri proizvodnji elektrike.
Pretok plina po plinovodih iz Rusije se od začetka leta zmanjšuje, predvsem zaradi nižjega povpraševanja ob toplem vremenu, ocenjujejo analitiki pri Rystad Energy. "Nižji pretok po ruskih plinovodih po vsej verjetnosti ne bo predstavljal večjih težav, saj se evropski trg že dlje časa pripravlja, da se pretok popolnoma zaustavi," je v poročilu zapisal analitik za LNG pri Rystad Energy Kaushal Ramesh.
V lanskem letu je Evropa največ zemeljskega plina, 29 odstotkov, uvozila iz Norveške, ki bo tudi v letu 2023 predstavljala steber oskrbe s plinom. Pri Rystadu pričakujejo rahlo povečanje norveškega uvoza na letni ravni, saj naj bi izvozni LNG-terminal v Hammerfestu, s katerim upravlja norveška plinska družba Equinor, ponovno zagnal proizvodnjo.
