.webp){kind=icon}
Evropi se tudi v letu 2023 obeta primanjkljaj v dobavi zemeljskega plina, ki ga je letos povzročila prekinitev ruske dobave zaradi vojne v Ukrajini. Svetovne zaloge utekočinjenega plina (LNG) so omejene, vreme je muhasto, preostanek ruskega pretoka po plinovodih pa prav tako nezanesljiv.
Za tekočo ogrevalno sezono je Evropska unija (EU) uspela nadomestiti ruski plin z nakupi na svetovnih trgih LNG, zlasti iz Združenih držav Amerike (ZDA), pri polnitvi plinohramov pa sta malce pomagala neobičajno topla jesen in znižanje porabe plina za okrog deset odstotkov.
Ob relativni varnosti dobave čez zimo se pozornost evropskih odločevalcev usmerja v zagotovitev dobave za leto 2023 in prihodnjo ogrevalno sezono. Mednarodna agencija za energijo (IEA) je v poročilu predstavila tveganja in konkretne ukrepe, s katerimi bi se EU lahko izognila pomanjkanju plina.
"EU je dosegla pomemben napredek pri zmanjševanju odvisnosti od ruske oskrbe z zemeljskim plinom, vendar še ni izven nevarnega območja," je dejal izvršni direktor IEA Fatih Birol. "Številne okoliščine, ki so državam EU omogočile, da napolnijo svoja skladišča pred to zimo, se leta 2023 morda ne bodo ponovile."
Za zagotovitev zalog v letu 2023 bo potrebnih za sto milijard evrov dodatnih investicij, ocenjuje IEA, kar je malce manj kot tretjina do sedaj vloženih 330 milijard evrov. Belgijski inštitut Bruegel medtem skupne evropske stroške za omejitev energetske krize – od nakupov plina do državnih pomoči – ocenjuje na 700 milijard evrov.
Razkorak med ponudbo in povpraševanjem
EU letno uvozi slabih 400 milijard kubičnih metrov plina, ob predvideni ponudbi v višini 338 milijard kubičnih metrov pa se v letu 2023 odpira primanjkljaj 57 milijard kubičnih metrov plina. Do sedaj sprejeti ukrepi že zagotavljajo približno 30 milijard kubičnih metrov, preostalih 27 milijard pa bo Evropa morala dobiti s še večjo energetsko učinkovitostjo, širšo uvedbo obnovljivih virov energije, elektrifikacijo toplote in spodbujanjem sprememb v potrošniških navadah.
"Kratkoročno za leto 2023 ni veliko manevrskega prostora za povečanje ponudbe na trgu, toda nekaj ugodnosti nudita tako zmanjšanje količine neizkoriščenega plina kot tudi povečanje proizvodnje plinov z nizkimi izpusti," svetujejo pri IEA.
EU je uspela v letu 2022 povpraševanje po plinu zmanjšati za 50 milijard kubičnih metrov oziroma dobrih deset odstotkov celotne porabe.
Omejitve na LNG-trgih
Razkorak med ponudbo in povpraševanjem je odvisen od več dejavnikov, eden glavnih pa je stanje na globalnem trgu LNG, s katerim Evropa nadomešča izpad ruskega uvoza. V primerjavi z lanskim letom naj bi se po prvih ocenah v letu 2022 uvoz LNG v Evropo povečal za 60 odstotkov oziroma 50 milijard kubičnih metrov. Dve tretjini dodatnih kapacitet so dostavile ZDA, ki so v letošnjem letu prvič prehitele Katar na lestvici največjih svetovnih izvoznic LNG.
Toda leto 2023 morda ne bo tako naklonjeno. Letos je Evropa lažje dostopala do pošiljk LNG, saj je na Kitajskem uvoz upadel za 20 odstotkov zaradi strogih kovidnih ukrepov, ki pa se ravno ob koncu leta sproščajo. V prihodnjem letu bo tako Evropa za pošiljke LNG poleg preostalih azijskih držav tekmovala še s Kitajsko, kjer naj bi naslednje leto povpraševanje po LNG v primerjavi z letom 2022 naraslo za sedem odstotkov.
Bloomberg
Evropski uvoz LNG naj bi med letoma 2022 in 2025 znašal okrog 120 milijard kubičnih metrov na leto, kar je po podatkih IEA 55 odstotkov več kot v letu 2021.
Preusmeritev pošiljk v Evropo povzroča težave nekaterim azijskim državam, ki so bolj cenovno občutljive kot evropske. V Bangladešu in Pakistanu je že prihajalo do izpadov elektrike zaradi pomanjkanja zemeljskega plina.
Poleg z uvozom LNG Evropa ruski plin nadomešča še s povečanim uvozom iz Norveške, ki je postala največja izvoznica zemeljskega plina v EU, ter stabilno dobavo iz Afrike in Azerbajdžana.
Vreme in povpraševanje po plinu
"Temperature v Evropi so v prvem tednu decembra še naprej upadalo, kar je tedenske odlive iz plinohramov dvignilo na 470 milijonov kubičnih metrov na dan, uvoz LNG pa na mesečni rekord 11,4 milijona ton," je v raziskovalnem poročilu zapisal Zongqiang Luo, višji analitik za LNG pri raziskovalnem podjetju Rystad Energy.
Ker vremenska napoved predvideva nadaljnje padce temperatur, pri Rystadu ocenjujejo, da bo iz plinohramov dnevno odteklo od 300 do 500 milijonov kubičnih metrov plina.
Plinohrami so sicer v povprečju zapolnjeni do 85 odstotkov, kažejo podatki GIE (Gas Infrastructure Europe, angl.), cilj EU pa je do februarja obdržati vsaj raven 45 odstotkov, v primeru milejše zime pa 55 odstotkov zalog.
Kaj bo z ruskim plinom?
Rusija je po invaziji na Ukrajino in zahodnih sankcijah, ki so sledile, dobavo plina v Evropo zmanjšala s 140 milijard kubičnih metrov na približno 60 milijard, kar je več kot 50-odstotni padec. Po zaprtju plinovodov Severni tok 1 in Yamal se pretok nadaljuje po ukrajinskem tranzitnem sistemu in plinovodu Turški tok, toda IEA opozarja, da tudi ta pretok ni zagotovljen.
Scenarij IEA, po katerem bi primanjkljaj v Evropi znašal 27 milijard kubičnih metrov plina, temelji na predpostavkah, da se bo ruski pretok v celoti ustavil, povpraševanje po LNG na Kitajskem pa se bo vrnilo na predpandemsko raven iz leta 2019.
Cena enomesečne terminske pogodbe za plin na nizozemski borzi, ki je referenčni tečaj, ostaja povišana pri 122 evrih za megavatno uro. Čeprav se je spustila z avgustovskega vrha, ko je krepko presegala 300 evrov, je še vedno 87 odstotkov nad letnim izhodiščem.
"Zdaj se osredotočamo na priprave na leto 2023 in naslednjo zimo," je na predstavitvi poročila ob direktorju IEA dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. "Zato mora Evropa okrepiti svoja prizadevanja na več področjih, od mednarodnega dosega do skupnega nakupa plina ter povečevanja in pospeševanja uporabe obnovljivih virov energije ter zmanjševanja povpraševanja."
