.webp){kind=icon}
Ob torkovi objavi podatka o ameriški inflaciji, ki ostaja nad osmimi odstotki, so borzni trgi skoraj povsem prepričani, da bo ameriška centralna banka Fed naslednji teden zvišala obrestne mere za 75 bazičnih točk. Ne samo to, prihaja celo do novih ugibanj, da bi se lahko zgodil dvig za sto bazičnih točk, s čimer bi Fed pokazal večjo odločnost, poroča Bloomberg.
Verjetnost za dvig obrestne mere v višini sto bazičnih točk se je včeraj povišala za več kot 20 odstotkov, medtem ko je ameriški glavni borzni indeks S&P 500 izgubil 3,2 odstotka. Vlagatelji so bili namreč razočarani, da Fedovi ukrepi niso imeli večjega vpliva na višino inflacije.
Prav tako ostaja trden tudi trg dela, kar daje Fedu prostor za večje zvišanje obrestnih mer. Fed namreč pri določanju obrestnih mer običajno usklajuje tako obvladovanje inflacije kot tudi zaposlenost oziroma rast gospodarstva. Če bi se to spremenilo, bo iskanje kompromisa med obvladovanjem inflacije in spodbujanjem gospodarske rasti za oblikovalce politik Feda težji.
Preberi še
Podatki o ameriški inflaciji udarili po borzah
Presenetljivo visoka stopnja ameriške inflacije je prestrašila vlagatelje, kar se močno odraža na borznih indeksih.
13.09.2022
Powell ohranja jastrebovski ton
Ameriška centralna banka bo septembra spet višala ključno obrestno mero, najverjetneje za novih 75 bazičnih točk.
09.09.2022
Trg delovne sile v ZDA – redka svetla točka ekonomije
Trg delovne sile v Združenih državah Amerike je še vedno zelo robusten, saj je največje gospodarstvo na svetu v avgustu dodalo 315 tisoč novih delovnih mest.
02.09.2022
Trgi predvidevajo, da bo obrestna mera do konca tega leta dosegla od štiri do 4,25 odstotka, do marca 2023 pa od 4,25 do 4,5 odstotka. Zahtevana donosnost na ameriške obveznice je po objavi inflacije poskočila s 3,3 na 3,45 odstotka.
Najvišji enkratni dvig v skoraj 40 letih?
Kljub temu je pred torkom večina investicijskih strokovnjakov dvomila, da bi nepričakovano visoka inflacija v avgustu prisilila centralno banko v najvišji enkratni dvig obrestne mere od leta 1984. "Fed bo želel slediti pričakovanjem trga in trg pričakuje dvig za 75 bazičnih točk – to bo Fed tudi storil," je za Bloomberg dejal Tom Di Galoma, generalni direktor pri družbi Seaport Global.
Tako so menili tudi ekonomisti investicijske družbe Nomura, a so po objavi inflacije spremenili svojo napoved na sto bazičnih točk in zapisali, da bo "za boj proti vse bolj utrjeni inflaciji potrebna bolj agresivna pot dvigovanja obrestnih mer". Ob tem so zapisali, da bo februarja 2023 temeljna obrestna mera Feda od 4,5 do 4,75 odstotka.
Tudi Larry Summers, nekdanji minister za finance in zaslužni predsednik univerze Harvard, je tvitnil, da bi – če bi bil uradnik Feda – izbral "povišanje za sto bazičnih točk, da bi okrepil svojo verodostojnost", navaja Bloomberg.
Ravno nasprotno pa meni Steve Sosnick, glavni strateg pri borznem posredniku Interactive Brokers. "Trgi bi tako potezo sovražili. Še pred nekaj dnevi smo razpravljali, ali bi zadostoval dvig v višini 50 ali 75 bazičnih točk," je dejal. "Zdaj bi trgi sto bazičnih točk zaznali kot panično potezo," njegovo izjavo povzema Bloomberg.
Dvodnevno zasedanje centralnih bankirjev Feda se bo začelo čez teden dni.
