Napoved: ECB najverjetneje v višji dvig obrestnih mer od običajnega

Oči javnosti bodo jutri uprte v odločitev Evropske centralne banke (ECB), ki bo zagotovo zvišala vse tri ključne obrestne mere. Zadnji dvig za 50 bazičnih točk se je zgodil 21. julija. Za ECB je bil to prvi dvig po letu 2011. Višino septembrskega dviga ta hip poznajo le centralni bankirji, ostali pa lahko o njem zgolj ugibamo. Za napoved višine dviga smo prosili ekonomiste in bančnike, ki so v svojih ocenah neenotni – nekateri kot najverjetnejši scenarij vidijo dvig za 50 bazičnih točk, drugim se to zdi premalo in menijo, da bo ECB agresivnejša pri zategovanju denarne politike, ter napovedujejo dvig za 75 bazičnih točk. ECB je ključne obrestne mere nazadnje dvignila za 75 bazičnih točk leta 1999, torej pred 23 leti.

ECB želi z dvigovanjem ključnih obrestnih mer spraviti inflacijo z rekordnih ravni (v evroobmočju je bila julijska medletna inflacija blizu devetih odstotkov, v avgustu gre pričakovati še nekoliko višjo), in sicer na ciljno raven v višini dveh odstotkov.

V taboru tistih, ki menijo, da bi morala biti ECB agresivnejša v boju proti inflaciji, je guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle. "Podpiram dvig ključnih obrestnih mer, ki bi lahko presegel 50 bazičnih točk," je ob robu Blejskega strateškega foruma povedal za Bloomberg Adria. "Glede na to, s kakšno inflacijo se trenutno soočamo, je ustrezen odziv centralnih bank – tako Evropske centralne banke kot Banke Slovenije –, da nadaljujemo z normalizacijo obrestnih mer."

Podobnega mnenja so analitiki Bloomberg Adria, ki menijo, da mora ECB za zagotovitev stabilnosti cen poseči po višjem dvigu, kar pričakujejo tudi finančni trgi.

Kaj pa pravijo slovenski ekonomisti in bančniki?

Igor Masten, Ekonomska fakulteta v Ljubljani, EconLab: 50 bazičnih točk

"Pričakujem dvig za 50 bazičnih točk. Menim pa, da bi morala ECB tokrat zvišati ključne obrestne mere za 75 bazičnih točk," je za Bloomberg Adria dejal Igor Masten, profesor ekonomije na Univerzi v Ljubljani in poslovodni partner svetovalnega podjetja EconLab. "Kljub prejšnjemu dvigu je naravnanost denarne politike še vedno ekspanzivna. Skrajni čas je, da postane restriktivna, saj so pozne reakcije ECB postale eden pomembnih dejavnikov vztrajanja inflacije na previsokih ravneh."

Marko Pahor, Ekonomska fakulteta v Ljubljani: 50 bazičnih točk

Nižji dvig napoveduje tudi Marko Pahor z ljubljanske ekonomske fakultete. "ECB je junija ključne obrestne mere dvignila bolj in hitreje, kot so vsi pričakovali. Za septembrsko spremembo pričakujem ponoven dvig obrestnih mer za 0,5 odstotne točke," je povedal. "Glede na zadnji podatek o rekordni inflaciji v evrskem območju ni izključeno, da dvig ne bo znašal 0,75 odstotne točke. Slednje bi bilo skladno tudi s pričakovanji glede dviga obrestnih mer ameriške centralne banke Fed."

Vasja Rant, Ekonomska fakulteta v Ljubljani: 75 bazičnih točk

S kolegoma se ne strinja Vasja Rant, prav tako profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti. "Glede na to, da stopnja inflacije v evrskem območju še vedno narašča, da se osnova inflacije širi na vse več skupin širokega potrošnega blaga in storitev ter da ECB pri dvigu obrestnih mer zaostaja za drugimi centralnimi bankami – zlasti ameriškim Fed – in da tvega izgubo kredibilnosti, bi na tokratnem zasedanju Sveta ECB pričakoval dvig temeljne obrestne mere za 0,75 odstotne točke,« je Rant dejal za Bloomberg Adria.

"Temu v prid govorita tudi zelo nizek tečaj evra, ki dodatno spodbuja inflacijo prek višjih uvoznih cen, in zgodovinsko nizka stopnja brezposelnosti v evrskem območju, ki implicira, da so lahko večji pritiski na dvig plač, ki običajno poganjajo inflacijsko spiralo, za prvim ovinkom." Vasja Rant opozarja tudi, da ne gre zanemariti niti spremenjenih geopolitičnih razmer in trenda deglobalizacije, ki kažejo, da lahko postanejo dolgotrajnejša trenja v dobavnih verigah in s tem omejitve na strani ponudbe ter višje cene nova realnost.

Matic Novak, NLB: 75 bazičnih točk

V največji slovenski banki pričakujejo dvig obrestnih mer v višini 75 bazičnih točk. "Za naslednjih 12 mesecev pričakujemo še nekaj dodatnih dvigov, število katerih pa je težko predvideti, saj je ECB prenehala dajati usmeritve za naprej, ampak se odločitve o dodatnih dvigih sprejemajo na podlagi najaktualnejših dostopnih makroekonomskih podatkov. Pričakujemo pa, da se bo v tem 12-mesečnem obdobju faza zategovanja denarne politike že končala in da bodo ključne obrestne mere v tem času že dosegle vrh tega cikla," je za Bloomberg Adria zapisal Matic Novak, vodja upravljanja z bilanco banke NLB.

NKBM: 75 bazičnih točk

Enako od ECB pričakujejo tudi pri NKBM. "Čeprav so bila še do nedavnega pričakovanja, da bo ECB na septembrskem zasedanju dvignila temeljno obrestno mero za 50 bazičnih točk, so se zaradi številnih dejavnikov v zadnjih dneh ta pričakovanja še povišala, tako da trenutno pričakujemo dvig ključne obrestne mere za 75 bazičnih točk," so nam sporočili iz druge največje slovenske banke.

Jure Stojan, Inštitut za strateške rešitve: 75 bazičnih točk

"Zadnji signali iz ECB so zelo ostri, češ da je banka pripravljena na vse v boju proti inflaciji, tudi sprožiti recesijo, če bi bilo treba. Zato ne bi izključil celo dviga za 75 bazičnih točk, kar bi bilo sicer redko videno. Vendar se je ECB v zadnjih mesecih izrecno odrekla precedensom v monetarni politiki, zato ni več institucionalnih ovir za visoke dvige naenkrat," je situacijo za Bloomberg Adria opisal Jure Stojan iz Inštituta za strateške rešitve. "Tudi finančni trgi pričakujejo odločno ukrepanje, saj je inflacija v evrskem območju še zmeraj zelo nad ciljno vrednostjo dveh odstotkov in niti letošnje poletje ni prineslo običajnih sezonskih padcev cen. Prav tako so temeljne obrestne mere v evrskem območju bistveno pod ameriškimi, kar dodatno slabi tečaj evra v primerjavi z dolarjem in posledično draži uvoz energentov."

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar