.webp){kind=icon}
Globalne finančne krize, ki smo jim bili priča v zadnjih desetih letih, so nas naučile ene ključne lekcije: karkoli se je zgodilo, smo se na to prilagodili, ugotavlja glavni analitik Bloomberg Adria Andrej Knez. To se je zgodilo tudi ob pandemiji, ki ji je sledila visoka inflacija.
Trg sicer pričakuje, da bo ameriško gospodarstvo zdrsnilo v recesijo. "Dogaja se podobno, kot pred desetletji. Trgi že nekaj časa predvidevajo, da bo ameriško gospodarstvo zdrsnilo v recesijo v naslednjih 12 mesecih," je na mednarodni konferenci Iz kriznega menedžmenta v novi optimizem, ki jo organizira IEDC - Poslovna šola Bled z Bloomberg Adria dejal Knez.
V naslednjem desetletju bodo po njegovem ključni trije kazalniki: inflacija, investicije in potrošnja gospodinjstev. "Inflacija bo upadla, a le počasi. Cilja dvoodstotne inflacije ne bomo dosegli pred letom 2025. Monetarna politika išče novo normalno stanje, v katerem se bodo obrestne mere ustalile na višjih ravneh kot pred pandemijo," je prepričan glavni analitik.
Preberi še
Konferenca BBA: Evropske banke pod strožjim nadzorom kot ameriške
Evropa je glede regulativnega okvira in stresnih testov za banke v boljši situaciji kot ZDA, so ugotavljali na konferenci Bloomberg Adria.
03.04.2023
Vse več opozoril, da ECB še ne bo končala z zviševanjem obrestnih mer
Vlagatelji ne bi smeli računati na to, da se bo niz dvigov obrestnih mer ECB končal julija.
09.05.2023
Evropska centralna banka (ECB) bo še zaostrovala monetarno politiko, a na drugačen način, kot doslej. Knez pričakuje, da bo junija sledi še en dvig ključne obrestne mere za 25 odstotnih točk. ECB pa bo skušala, kot bo to mogoče, iztisniti presežno likvidnost iz območja evra. "Vračamo se k bolj normalnim načinom delovanja finančnega sistema, z manjšo presežno likvidnostjo in višjimi obrestnimi merami," je dejal.
Investicije kot globalni pogon rasti
Investicije bodo pogajale globalno gospodarsko rast. Čeprav bodo pri tem izzivi, jih bodo podjetja ohranjala. Ob tem je Knez izpostavil, da je Slovenija med najbolj uspešnimi porabnicami evropskih sredstev v zadnjem desetletju med državami srednje Evrope, medtem ko je Hrvaška pri tem manj uspešna in pod evropskim povprečjem. Pri tem uspešnosti črpanja ni občutneje izboljšala od leta 2015.
"Zgodovina sicer uči, da se uspešnost črpanja evropskih sredstev običajno izboljša po prvih osmih letih članstva v uniji, zato smo sedaj na točki, ko bi Hrvaška lahko to izboljšala za približno 20 odstotkov,"je ocenil. Ob tem pa izpostavil, da se glede na strukturo investicij Hrvaška precej bolj kot druge države osredotoča na investicije v nepremičnine. "To bo treba spremeniti v investicije v opremo in ostala sredstva, ki sodelujejo pri ustvarjanju bruto domačega proizvoda," meni Knez.
Tretji pomemben element, vreden spremljanja, bo potrošnja gospodinjstev, ki je bila v preteklosti pogosto zelo volatilna, tokrat pa ima močne temelje.
Zaposleni se veliko bolj zavedajo razmer na trgu dela in pomanjkanja delovne sile ter to s pridom izkoriščajo, kar se kaže tudi v nominalni rasti plač ki je bila v zadnjih 12 mesecih skoraj na enakih ravneh kot inflacija. "To pomeni da lahko v prihodnje pričakujemo veliko bolj stabilen trg dela. Podobno že lahko vidimo v Združenih državah Amerike (ZDA)," je izpostavil Knez.
Pomembno je še, da gospodinjstva več varčujejo in vlagajo v depozite. Hkrati so imele banke v zadnjih letih dobre dobičke, s čimer so si zagotovile nekaj varnosti za bolj burna obdobja. Zato bodo voljne podpirati nov investicijski cikel tudi v prihodnje, je prepričan Knez.
