.webp){kind=icon}
Vzporedno z rastjo obrestnih mer Evropske centralne banke (ECB) rastejo tudi obresti na kredite, z zaostankom pa se jim pridružujejo tudi depozitne obrestne mere. Z izjemo Intese Sanpaolo ter združenih SKB in Nove KBM so se pri nas v boj za depozite podale predvsem tuje banke, medtem ko se slovenske banke obresti na depozite dolgo niso dotikale. To bi se utegnilo kmalu spremeniti, saj bo največja med njimi, Nova Ljubljanska banka (NLB), depozitne obrestne mere končno nekoliko popravila navzgor.
"Slovensko okolje je za banke odlično, saj depozitne obrestne mere ostajajo nizke, medtem ko obrestne mere na posojila rastejo. Razkorak je velik," je pred časom opozoril Sašo Šmigić, direktor naložbenega sektorja v Generali Investments. Ob tem je pojasnil, da je glavni razlog za to, da se stvari pri nas za razliko od zahodnega sveta prilagajajo veliko počasneje.
"Dokler imajo banke dovolj presežne likvidnosti, ne potrebujejo denarja ljudi. Ko pa tega ni, je konkurenca za depozite večja," je, kot smo že pisali, poudaril tudi Peter Mizerit, vodja službe za upravljanje s tveganji iz Primorskih skladov. Ta bo vedno večja, saj je ECB z marcem začela zmanjševati presežno likvidnost v bančnem sistemu.
Preberi še
Preverjamo Brodnjakovo tezo: Je delnica NLB res 'radikalno podcenjena'?
Vseh šest analitikov, ki spremljajo NLB na Bloombergu, vlagateljem priporoča nakup.
29.03.2023
Banke pobirajo smetano: Depozitne obrestne mere le počasi rastejo
Slovenske banke med bolj 'škrtimi' v evroobmočju glede na višino depozitnih obrestnih mer.
03.03.2023
Euribor je znova zrasel, kako visoko bi lahko šel?
Kakšne obrestne mere so Slovenci januarja dobili pri novih posojilih?
28.03.2023
NLB s kozmetičnim popravkom
"Z mesecem aprilom bodo nekaj višje obrestne mere za depozite z nespremenljivo obrestno mero za ročnosti vezave nad 13 mesecev, in sicer bodo znašale 0,65 odstotka," so potrdili pri NLB. Trenutno je obrestna mera pri sklenitvi depozita prek NLB Klika pri 0,4 odstotka.
Ob tem tudi širijo nabor naložb v okviru t. i. naložbenih parov, pri katerih gre za kombinacijo depozita in izbrane storitve Življenjske zavarovalnice Vita ali NLB Skladov. Pri NLB izpostavljajo še varčevalni račun, ki stranki zagotavlja visoko likvidna sredstva (vsak polog nanj mora odležati najmanj sedem dni), obrestna mera pa znaša 20 odstotkov šestmesečnega euriborja. Ta se trenutno nahaja pri 3,24 odstotka.
Tudi tri odstotke
Kljub temu pri nas najdemo banke, ki akcijsko ponujajo tudi tri odstotke obresti na vezavo sredstev. Tako je pri Unicreditu, kjer imajo akcijo za nove naročnike, ki traja do konca marca. Pogoj, da stranke dobijo takšno obrestno mero, je, da sklenejo enega od bančnih paketov. V redni ponudbi so obrestne mere za depozite dvignili na odstotek.
Prav tako ob odprtju računa in prenosu plače tudi pri Sparkasse nudijo višje obrestne mere, in sicer za enoletni depozit 2,5 odstotka. V redni ponudbi je obrestna mera 1,75-odstotna. Tudi pri Addiko bank za enoletni depozit ponujajo 2,05-odstotne obresti za sredstva nad 400 evri. Obrestne mere na depozite pri ostalih bankah so mizerno nizke.
Povprečno se torej ponudba bank pri nas, kar se tiče depozitnih obrestnih mer, ne more kosati z evropskimi; s 1,3 odstotka za 24 mesečno vezavo se namreč uvrščamo pod povprečje evroobmočja, ki je pri 1,8 odstotka.
Brodnjak: 'Smo prelikvidni'
Zakaj slovenske banke v ponudbi zaostajajo za tujimi, je po objavi rekordnih lanskih rezultatih pojasnjeval prvi mož NLB Blaž Brodnjak. "Nekatere velike banke v tej državi so trenutno izrazito prelikvidne. Moramo vedeti, da je razmerje med krediti in depoziti pri nas dobrih 60 odstotkov," je povedal Brodnjak.
Banke po njegovih besedah sicer poslujejo v okolju, ki je striktno regulirano. "Za vsak evro, ki ga podelimo našim strankam, moramo imeti 35 centov vira, ki ni depozit, temveč prenosljiv finančni instrument, izdan na mednarodnih finančnih trgih, ki ima ceno od šest do 11 odstotkov. Banke posledično ne potrebujejo depozitnega denarja," je pojasnil bančnik.
