Vrh obrestne mere mejnega depozita ECB nad tremi odstotki?

V evrskem območju, Združenih državah Amerike (ZDA) in večini drugih držav se nadaljujejo objave visokih stopenj inflacije, pri čemer se predvsem v ZDA v zadnjih mesecih kažejo znaki, da bi bil lahko inflacijski vrh že dosežen. "Prav zaradi vztrajno povišane inflacije evropski tržni udeleženci trenutno pričakujejo višji končni vrh obrestne mere mejnega depozita Evropske centralne banke (ECB) kot novembra lani," opažajo pri Banki Slovenije (BS). Ta naj bi poleti presegel tri odstotke in se povzpel do 3,25 odstotka, je razvidno iz trenutnih vrednosti obrestnih zamenjav (Overnight Index Swap, angl.).

Za primerjavo so tržni udeleženci še novembra pričakovali dvig do treh odstotkov, navajajo v poročilu BS. Po drugi strani so se zaradi vidnih znakov umirjanja inflacije v ZDA tržna pričakovanja glede končne ravni koridorja ključne obrestne mere ameriškega Feda malenkost znižala, in sicer na od 4,75 do pet odstotkov do pomladi 2023. "V zadnjih mesecih se je razpoloženje vlagateljev glede bolj tveganih naložb nekoliko izboljšalo, saj so se ob vztrajanju globalne gospodarske rasti in mili zimi v Evropi nekoliko zmanjšale skrbi glede vpliva visokih obrestnih mer na gospodarsko aktivnost," menijo v BS.

Koliko dvigov še lahko pričakujemo?

ECB je decembra dvignila vse tri ključne obrestne mere za 0,5 odstotne točke, potem ko so jih septembra in oktobra dvignili za 0,75 odstotne točke (skupaj za 2,5 odstotne točke v letu 2022). Poleg tega so najavili začetek postopnega zmanjševanja portfelja vrednostnih papirjev v okviru programa APP z marcem 2023, pri čemer bodo v letošnjem drugem četrtletju v povprečju pustili dospeti 15 milijard evrov mesečno.

Finančni trgi v naslednjih mesecih pričakujejo še nekaj dvigov ključnih obrestnih mer ECB. Boštjan Vasle, guverner Banke Slovenije, je ob tem poudaril, da je namera o dvigu ključnih obrestnih mer za 50 bazičnih točk na nadaljnjih dveh sejah ustrezen odgovor na aktualna inflacijska gibanja in pričakovanja. Velikost dvigov ključnih obrestnih mer se je zmanjšala tudi pri centralnih bankah Združenega kraljestva, Kanade, Avstralije in Norveške, pišejo pri BS.

Tudi Fed je nadaljeval z dvigi ključne obrestne mere. Decembra 2022 jo je zvišal za 0,5 odstotne točke, medtem ko jo je v celotnem lanskem letu dvignil skupaj za 4,25 odstotne točke. "Izboljšanje razpoloženja na finančnih trgih ob hkratnih pričakovanjih vlagateljev, da bo Fed v letošnjem drugem četrtletju zaključil z dvigi ključne obrestne mere, je negativno vplivalo na vrednost ameriškega dolarja, ki je od začetka novembra proti košarici pomembnejših tujih valut upadla za 8,5 odstotka, "navajajo v poročilu BS. Po drugi strani je vrednost evra v primerjavi z večino pomembnejših svetovnih valut porasla pod vplivom zvišanja pričakovanj glede nadaljnjih dvigov ključnih obrestnih mer. 

Kazalniki zaupanja izboljšali obete za letos

V lanskem zadnjem četrtletju se je ob vztrajanju visoke inflacije in znakih šibkejšega tujega povpraševanja nadaljevalo gospodarsko ohlajanje, zasuk navzgor v kazalnikih zaupanja pa je po besedah BS nekoliko izboljšal obete za začetek letošnjega leta. 

V evrskem območju so v lanskem zadnjem četrtletju prevladovali znaki šibkejše gospodarske aktivnosti, z dvigom zaupanja v decembru pa so postali obeti za začetek letošnjega leta ugodnejši. Kazalniki nabavnih menedžerjev PMI, ki kažejo prvi signal gospodarske aktivnosti, so za lansko zadnje četrtletje neugodni, pri čemer pa se je intenzivnost upadanja z njimi merjene gospodarske aktivnosti decembra upočasnila tako v predelovalnih kot storitvenih dejavnostih.

"Dvig zaupanja v trgovini na drobno, storitvah in med potrošniki je izboljšal gospodarsko klimo, a ta ostaja pod dolgoletnim povprečjem,"pišejo pri BS. Po januarski napovedi Svetovne banke naj bi gospodarstvo evrskega območja letošnje leto v povprečju stagniralo, prihodnje leto pa naj bi se okrepilo za 1,6 odstotka.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar