Težave dežele samurajev: Jen na dnu, centralna banka ponovno posega

Hitro zviševanje obrestnih mer razvitih ekonomij običajno vodi v krepitev dolarja in težave manj razvitih gospodarstev. Mnoge zato preseneča, da je naslovnice medijev poleg dramatičnega dogajanja v Združenem kraljestvu začela polniti tudi Japonska.

Japonski jen je v petek v primerjavi z dolarjem dosegel najnižjo vrednost v zadnjih 32 letih. Japonska centralna banka je bila ponovno prisiljena poseči na valutni trg. Po septembru je bil to že drugi poizkus prekinitve padajočega trenda japonskega jena, ki se je začel v začetku lanskega leta. Samo letos je japonski jen v primerjavi z dolarjem izgubil 28 odstotkov, v primerjavi z evrom pa 11 odstotkov. Kako je mogoče, da valuta ene od gospodarsko najmočnejših držav na svetu izgublja vrednost tudi v primerjavi z valuto Evrope, ki meji na vojno območje in jo pretresa energetska kriza? Večina razloge išče v razlikah v obrestnih merah, vendar se trendi pogosto začnejo zaradi neuravnovešene trgovinske menjave, kapitalski trg pa jih pogosto samo še pospeši.

Odvisnost od uvoza

Japonska ima relativno malo lastnih naravnih bogastev, zato večino surovin in energentov uvozijo. Do jedrske nesreče v Fukušimi je Japonska uspela pokrivati vsaj petino energetskih potreb z jedrsko energijo, od nesreče dalje pa se je odvisnost od uvoza le še povečala, in sicer z 80 odstotkov v 2011 na kar 94 odstotkov v 2012. Na račun upada jedrske energije se je povečal predvsem uvoz plina, premoga in naftnih derivatov. Cene energentov so imele pomemben vpliv na ravnotežje med uvozom in izvozom že pred nesrečo v Fukušimi, po nesreči pa se je vpliv samo še povečal. Visoke cene nafte leta 2008 so povzročile precej manjše neravnotežje, kot smo mu bili priča med letoma 2011 in 2014, ko je bilo za sod nafte treba odšteti okoli 95 dolarjev, in denimo v letošnjem letu, ko je povprečje na podobnih nivojih.

Na spodnjem grafu vidimo, kako se je v zadnjih 30 letih gibala trgovinska bilanca Japonske in kako se je to odražalo na tečaju jena. V zadnjem desetletju izstopajo predvsem omenjena obdobja, ko je bila cena nafte na visokem nivoju ali so energenti zabeležili hitro rast, kar se je zgodilo v letih 2017 oziroma 2018.

Trgovinska bilanca Japonske je v zadnjem desetletju postala precej bolj nestabilna, medtem ko je bila v preteklih desetletjih precej bolj stabilna in je beležila daljše cikle. Cikličnost je povezana tudi s tem, da je Japonska izrazito proizvodno izvozno naravnana ekonomija, na konkurenčnost takšnih držav (podobno velja tudi za Kitajsko) pa vpliva tudi raven valute. Nizek nivo jena je tako v preteklosti običajno ugodno vplival na rast industrijske proizvodnje, čemur je sledila tudi krepitev valute. S tem so se ustvarjali cikli, vprašanje pa je, kako bo tokrat. Japonci se že od sredine 90. let soočajo z upadanjem prebivalstva v starostni skupini od 15 do 64 let, s čimer so omejene tudi njihove proizvodne zmožnosti. Povečanje industrijske proizvodnje bi v takih razmerah lahko vodilo v hitro rast plač, s čimer bi bil hitro izničen konkurenčni položaj, ki ga trenutno predstavlja šibek jen.

Nizke obrestne mere in vpliv na tok kapitala

Poleg povečanega uvoza pritisk na jen predstavlja tudi tok kapitala. Zviševanje obrestnih mer v razvitih ekonomijah predstavlja priložnost za japonske sklade, ki iščejo donosnejše naložbe v tujini. Vztrajanje pri nizki obrestni meri pa v primeru Japonske izkoriščajo tudi drugi tržni udeleženci. Zaradi visoke likvidnosti japonski jen velja za eno od valut, ki jo vlagatelji uporabljajo za trgovanje z vzvodom in izkoriščanje razlik med obrestnimi merami oziroma t. i. "carry trade". V osnovi to pomeni, da si vlagatelji izposojajo denar v valuti, ki ima najnižje obrestne mere, in investirajo v finančne instrumente držav, ki imajo višje obrestne mere. Pri tem Japonska velja za enega od najbolj privlačnih trgov za izposojanje poceni denarja. Dežela samurajev nizke obrestne mere ohranja že skoraj 30 let oziroma vse od poka finančnega balona, ki je Japonce doletel leta 1991. V ugodnem okolju vlagatelji zelo hitro posežejo po finančnih virih, ki omogočajo največji zaslužek. Del te zgodbe pojasnjuje tudi posojanje japonskih bank svojim tujim podružnicam. Zaznati je, da se kreditiranje tujine precej poveča, ko so na primer ameriške obrestne mere precej višje od japonskih obrestih mer. Na kreditno aktivnost vplivajo še mnogi drugi dejavniki, vendar pa zanimivost japonskih virov financiranja pogosto najbolj naraste v obdobju zviševanja obrestnih mer centralnih bank.

Japonska centralna banka pred težko nalogo

Zaradi šibke demografske slike, visokih cen energentov in globalnega ohlajanja japonska centralna banka ob pritiskih finančnih trgov zelo težko čaka, da trg opravi svojo nalogo. Najenostavnejša rešitev bi bilo višanje obrestne mere, vendar lahko pričakujemo, da bo japonska centralna banka pred tem izčrpala vse ostale možnosti. Japonska je namreč ena od najbolj zadolženih držav, njen dolg pa je konec 2021 predstavljal kar 226 odstotkov bruto domačega proizvoda (v ZDA na primer 151 odstotkov, v Grčiji 222 odstotkov). Tako visok nivo dolga seveda vpliva tudi na strošek obresti dolga, ki v primeru Japonske zaradi zelo nizkih obrestnih mer predstavlja manj kot odstotek bruto domačega proizvoda. Konec leta 2021 so vlagatelji za Japonsko 40-letno obveznico zahtevali zgolj 0,74 odstotka letno, pri krajših obdobjih pa je bil ta odstotek še nižji. Letos so se razmere precej spremenile, zahtevane donosnosti različnih ročnosti dolga pa so se najmanj podvojile. To nima takojšnega učinka na strošek dolga, vendar verjetno ni v interesu Japonske, da se obrestne mere zaradi politike centralne banke še dodatno zvišajo. Dežela samurajev bo namreč v naslednjih treh letih morala refinancirati okoli tretjino svojega dolga.

Japonska bo tako upadanje vrednosti jena najprej poizkušala ustaviti s programi, ki jih zagotavlja ameriška centralna banka, v primeru neuspešnega posredovanja pa verjetno lahko pričakujemo uporabo deviznih rezerv, v katerih ima Japonska na razpolago tudi 1,234 milijarde ameriških državnih obveznic. Kljub temu moramo vlagatelji upoštevati tudi možnost spremembe politike obrestnih mer. Japonski jen je trenutno eden od glavnih virov likvidnosti globalnih finančnih trgov, višanje japonskih obrestnih mer pa ob kompleksnosti finančnih trgov ne bo vplivalo samo na jen, ampak bo negativen vpliv na kapitalske trge najverjetneje precej širši.

 

*Matej Šimnic, direktor področja analiz, Capital Genetics

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar