.webp){kind=icon}
Po slabi prvi polovici leta se delniški trgi nekoliko pobirajo. Za ameriški glavni indeks S&P 500 in tehnološki indeks Nasdaq 100 je bil julij celo najboljši mesec po novembru 2020.
Tudi sezona polletnih poslovnih rezultatov se je izkazala za boljšo od pričakovanj, saj je približno tri četrtine podjetij iz indeksa S&P 500 poročalo o boljših rezultatih, kot so jih pričakovali analitiki. Kljub temu ne mine teden, ki ne bi prinesel nemira med vlagatelje. Ta teden je odmeval obisk predsednice ameriškega predstavniškega doma Nancy Pelosi na Tajvanu, s čimer so ZDA razjezile Kitajsko, odnosi med obema velesilama pa so se skrhali.
Kljub zelenim številkam, ki jih v zadnjem času gledamo na borzah, tuji analitiki napovedujejo, da dvig delniških trgov ne bo trajal, saj se makroekonomski podatki še naprej slabšajo. Pogovarjali smo se z domačimi upravljavci premoženja, kakšna so trenutna vrednotenja delnic in kaj še lahko naredijo centralne banke v boju z inflacijo.
Preberi še
Delniški trgi blizu dvomesečnega vrha
Azijski in ameriški delniški trgi so zabeležili nizko rast, ki je predvsem posledica dobrih poslovnih rezultatov ameriških podjetij.
05.08.2022
Roubini: Čaka nas huda recesija z visokimi dolgovi razvitih držav
'Tokrat gremo v recesijo z zaostrovanjem denarne politike. Nimamo fiskalnega prostora,' je kritičen Roubini.
25.07.2022
Peter Mizerit, Primorski skladi: Vlagatelji so tehnološkim velikanom odpustili marsikaj, zdaj ne več
"Tehnološki borzni indeks Nasdaq je v prvi polovici letošnjega leta izgubil približno 28 odstotkov vrednosti, kar je največ med pomembnejšimi ameriškimi indeksi. Bilo je nekaj objav rezultatov, ki so razočarali pričakovanja vlagateljev (npr. Amazon, Facebook), vendar je na celoten sektor bolj vplivala sprememba razpoloženja vlagateljev," pravi Peter Mizerit, vodja službe za upravljanje tveganj pri Primorskih skladih.
Kot pojasnjuje, so bili vlagatelji zadnjih nekaj let tehnološkim podjetjem pripravljeni oprostiti marsikaj, tudi slabše finančne izkaze, če so le uspela dokazati hitro rast. Iz tega so posledično izvirala ekstremno visoka borzna vrednotenja podjetij. "A ta odnos se je začel v drugi polovici leta 2021 postopoma krhati. V ospredje prihaja zdravo finančno poslovanje, tega pa mnoga tehnološka podjetja tudi po več letih izjemno visokih stopenj rasti še ne zagotavljajo," ocenjuje Mizerit.
Po njegovem mnenju so bila v razprodaji tehnoloških delnic, ki je sledila v prvi polovici letošnjega leta, najbolj prizadeta prav tista imena, ki že dlje časa ne uspejo ustvariti dobička in ga verjetno še nekaj časa ne bodo. "Zaradi zaostrovanja denarne politike se slabšajo pogoji financiranja in ravno tehnološka podjetja, ki ne ustvarjajo zadostnega sprotnega denarnega toka, so življenjsko odvisna od ugodnega finančnega okolja za izdaje novih delnic ali obveznic. Ti pogoji se sedaj zaostrujejo," pravi sogovornik.
Trenutnih vrednotenj še ne moremo opisati kot zares ugodnih
Kot pravi, so bila večji del leta 2021 na delniških trgih, predvsem ameriških, prisotna zgodovinsko visoka povprečna vrednotenja delnic. "Ta precenjenost je začela v letošnjem letu popuščati in tu pa tam se na primeru posameznih izdajateljev že kažejo tudi žepi ugodnejših vrednotenj, a v splošnem še nismo mnenja, da so vrednotenja nizka," meni Mizerit.
Ob tem po njegovih besedah tudi inflacija še ni pod kontrolo, zato nadaljnji dvigi obrestnih mer zaenkrat niso izključeni. "Res je torej, da je finančni balonček začel popuščati, a menimo, da so bila povprečna delniška vrednotenja po skoraj desetletju ekstremne monetarne politike tako (pre)visoka, da dosedanji upad še ni dovolj očistil ozračja. Posledično tudi trenutnih vrednotenj še ne moremo opisati kot zares ugodnih," pravi Mizerit.
Prilagoditev delniških vrednotenj od visokih k povprečnim po njegovi oceni ni linearna in se običajno dogaja v več fazah, tako kot niha kratkoročno razpoloženje vlagateljev. "Smo torej na poti k ugodnejšim razmeram za dolgoročno vlaganje, nismo pa še tam," meni Mizerit.
Branko Hafner, NLB: Smer trgom narekujejo centralni bankirji
"Bolj kot v objavah rezultatov tehnoloških podjetij gre glavni dejavnik trenutnega pozitivnega sentimenta na delniških trgih iskati v komentarjih centralnih bankirjev – v prvi vrsti Feda," meni Branko Hafner, višji svetovalec za trgovanje in zakladniške posle v NLB. Kot pravi, je Jerome Powell na zadnjem zasedanju Feda opustil usmeritev za nadaljnje ukrepe in zatrdil, da se bodo odločali na podlagi podatkov.
"Cilj Powella je bil mirnejši trg in preprečitev oblikovanja večjih pozicij, trg pa je komentarje interpretiral, kot da Fed postaja 'golobji' in da bomo lahko kmalu videli reze ključne obrestne mere," ocenjuje Hafner. Dan po zasedanju Feda so podatki o rasti BDP v ZDA pokazali, da je Amerika v tehnični recesiji, kar je po besedah Hafnerja še bolj podžgalo trg, da se je premaknil v smeri pričakovanega zmanjševanja ključne obrestne mere v srednjeročnem obdobju.
lastni arhiv
"Borzni trgi bodo močno odvisni od nadaljnjih potez centralnih bank. Inflacija bo najverjetneje ostala visoka še nekaj časa, tako da rezov ključne obrestne mere na kratek rok še ne gre pričakovati," napoveduje sogovornik. Poleg potez centralnih bank je po njegovem mnenju treba upoštevati še tveganja, kot so energetska kriza, ukrajinsko-ruska vojna, vprašanje Tajvana in izjemno močan dolar. "Veliko bo tudi odvisno od tega, ali verjamemo, da lahko Fed umiri inflacijo, ne da bi zrušil ameriško gospodarstvo," pravi Hafner.
Ni hujšega, kot če centralne banke izgubijo kredibilnost
Višanje obrestnih mer s strani centralnih bank je običajen odgovor na agresivno rast inflacije. "Kot zanimivost: Japonska centralna banka ostaja ena redkih, ki še vedno zasleduje ultra ekspanzivno monetarno politiko, saj meni, da ponudbenih šokov ni mogoče regulirati z monetarno politiko. FED, ECB in BOE pa so v težavnem položaju, saj inflacija ni bila prehodna, kot so zatrjevali; in ni hujšega, kot če centralne banke izgubijo kredibilnost," pravi Hafner.
Kot dodaja, višje obrestne mere vsaj za delniške trge vsekakor ne pomenijo dobrih novic. Predvsem bodo na udaru podjetja z negativnimi denarnimi tokovi, ki potrebujejo poceni financiranje. "Seveda so tudi sektorji, ki bodo zaradi višjih obrestnih mer dosegali višje donose. Bančni sektor zagotovo pozdravlja višanje obrestnih mer, dokler to ni povezano z bistveno poslabšano kreditno sposobnostjo njihovih strank," še pravi Hafner.
Aleš Lokar, Generali Investments: Trg ni vračunal stagflacijskega scenarija
"Objave rezultatov za drugo četrtletje so do sedaj presenetljivo dobre," meni Aleš Lokar, vodja upravljanja delniških naložb pri Generali Investments. Kot pravi, so podobne tudi reakcije vlagateljev, ki nagradijo tudi tista podjetija, ki samo dosežejo napovedi, kar v zadnjih letih ni bilo v navadi. "Napovedi za drugo polovico leta ostajajo optimistične, čeprav makroekonomski podatki tega nekako ne podpirajo. Dejstvo ostaja, da visoke cene energentov in nadaljevanje geopolitičnih trenj med velikimi silami še naprej krhajo zaupanje vlagateljev, inflacija pa je zelo vztrajna," tveganja opisuje Lokar.
lastni arhiv
Prav zato bodo po njegovem mnenju centralne banke kratkoročno nadaljevale z zaostrovanjem denarne politike, čeprav trgi v letu 2023 pričakujejo prva znižanja obrestnih mer. "A to je odvisno od umirjanja inflacije. Če bo ta upad prepočasen, bomo po 40 letih znova zdrsnili v stagflacijo. Zaradi vsega povedanega se zdijo trgi optimistično vrednoteni in vračunavajo pozitivni scenarij, definitivno pa v trenutne tržne razmere ni vračunan stagflacijski scenarij," dodaja Lokar.
