.webp){kind=icon}
Vlagatelji so precej skeptični, ali lahko ameriška centralna banka Federal Reserve, ki jo vodi Jerome Powell, zajezi najhujšo inflacijo v štirih desetletjih, ne da bi gospodarstvo pahnila v recesijo.
To je slaba novica za Američane, saj se ekonomija ohlaja v času, ko se višajo računi za hrano, najemnino in gorivo. Za vlagatelje v obveznice, ki so letos utrpeli precejšnje izgube, pa to lahko pomeni, da bodo bolečine kratkotrajne, saj naj bi recesija prihodnje leto spodbudila Fed, da zniža obrestne mere. Tako kaže najnovejša anketa Bloomberg MLIV Pulse.
Več kot 60 odstotkov od 1.343 vprašanih meni, da je verjetnost, da bo Federal Reserve uspelo omejiti pritiske potrošniških cen, ne da bo pri tem povzročili krčenje gospodarstva, zelo majhna oziroma skoraj ničelna. Anketa je bila opravljena med 18. in 22. julijem, vanjo pa so vključili profesionalne in male vlagatelje.
Bo vrhunec donosnosti na 3,7 odstotka?
"Vprašanje, ali Fed lahko uspešno obvlada inflacijo, nima odgovora, saj gre za izjemno zahtevno nalogo," je za Bloomberg dejala Tracy Chen, portfeljska upravljalka pri Brandywine Global Investment Management.
Okoli dve tretjini vprašanih pričakujeta, da bo donosnost na desetletne ameriške državne obveznice dosegla vrhunec v prihodnjih devetih mesecih, in sicer na ravni okoli 3,7 odstotka. Če bi donosnost prešla to mejo, bi to neprijetno presenetilo obvezniške bike, ki pričakujejo rast cen obveznice in padec njene donosnosti. Donosnost je v petek, 22. julija, upadla pod raven 2,8 odstotka in nato malce zrasla, tako da je ob 11.13 dosegla 2,81 odstotka, kažejo podatki Bloomberga.
Bloomberg
Vendar pričakovani vrhunec donosnosti ni daleč od številke 3,5 odstotka, zabeležene v juniju, tako da celotne izgube ne bi bile hujše, kot so bile prejšnji mesec.
Potem ko je Fed umaknil finančno podporo iz obdobja pandemije, se je donosnost na desetletne ameriške obveznice v obdobju od marca do junija skoraj podvojila. Izguba za imetnike ameriških obveznice je bila do 14. junija 12-odstotna, več kot trikratnik rekordnega padca leta 2009, kažejo podatki Bloomberga, ki te podatke beleži že od leta 1973.
Fed bo obrestne mere dvignil za 75 bazičnih točk
Donosnost je v minulem tednu znova zrasla zaradi špekulacij, da bo zaostrena denarna politika upočasnila gospodarsko rast. Takšen trend bi utegnil Fed prisiliti, da ustavi zategovanje denarne politike in jo začne prihodnje leto sproščati. Tudi anketa MLIV je pokazala, da je večina vprašanih prepričana, da bo Fed začel v letu 2023 nižati obrestne mere.
Večina vprašanih hkrati dvomi, da bo Fed povečal obseg zviševanja obrestnih mer, čeprav nekateri špekulirajo, da utegne ameriška centralna banka na zasedanju 27. julija dvigniti obrestne mere za sto bazičnih točk oziroma za odstotno točko. Večina vprašanih pričakuje, da bo Fed dvigal obrestne mere po 75 bazičnih točk.
Bloomberg
Obrestne mere naj bi dosegle vrhunec pri štirih odstotkih, je prepričana večina vprašanih. 26 odstotkov vprašanih meni, da bo vrhunec višji od štirih odstotkov, osem odstotkov pa, da bo vrhunec pri treh odstotkih.
Inflacija bo ostala na izjemno visoki ravni. Več kot 50 odstotkov vprašanih meni, da bodo obrestne mere nižje od inflacije. To kaže, da je Fed bolj pripravljen tolerirati višjo inflacijo od običajne kot nadaljevati z zviševanjem obrestnih mer v času recesije.
Vrhunec obrestnih mer pri štirih odstotkih
"Fed bo obrestno mero dvignil na štiri odstotke do marca prihodnje leto, kar bo zadostna zavora za bruto domači proizvod, da potisne gospodarstvo v recesijo," je dejala Aneta Markowska, glavna ekonomistka za ZDA pri finančnem podjetju Jefferies.
Negotovost glede poti, ki naj bi jo ubrala ameriška centralna banka, je povzročila izredno nihanje cen na ameriškem obvezniškem trgu, saj so vlagatelji vračunavali zadnje ekonomske kazalnike.
"Pravo vprašanje je, koliko bo realnost skrenila od prepričanj, ki danes veljajo na trgih," je za Bloomberg dejal Mark Freeman, direktor za investicije pri upravljavcu premoženja Socorro Asset Management. "Širi se prepričanje, da je inflacija dosegla vrhunec, vendar se inflacija ne giblje v ravni liniji. Inflacijski trendi bodo vztrajali na sedanjih ravneh, dokler Fed ne bo vplival na trg delovne sile v smeri večje fleksibilnosti."
