Kako velik konkurent Krke bo kitajski farmacevt Porton

V Slovenijo – natančneje v Mengeš – prihaja kitajski proizvajalec farmacevtskih učinkovin Porton Pharma Solutions, so potrdili v Leku, čigar lastnik je švicarski Novartis. "Že več let optimiziramo svojo proizvodno mrežo," pojasnjujejo. Če je prihod Portona na slovenski farmacevtski trg pozitiven, saj bodo med drugim gradili tudi nov biotehnološki park, pa je vprašanje, kako bo to vplivalo na novomeško Krko.

Kot pravijo v Novartisu, želijo čim bolje izkoristiti svoje zmogljivosti in objekte. "Po temeljiti analizi in preučitvi različnih možnosti za povečanje zasedenosti lokacije v Mengšu smo se odločili za vzpostavitev bioznanstvenega Life Science Parka," so sporočili iz Leka, o čemer je sicer prvi neuradno poročal spletni portal N1. Ob tem so se s podjetjem Porton dogovorili za najem dela nezasedenih prostorov za nadaljnji razvoj parka.

V okviru sporazuma bo Porton od Novartisa najel približno 900 kvadratnih metrov pisarniških prostorov, 4.140 kvadratnih metrov laboratorijev za raziskave in razvoj ter proizvodni obrat, kar bo družbi omogočilo, da v parku vzpostavi svoje zmogljivosti za raziskave in razvoj ter proizvodnjo.

Mnenja analitikov različna: Bo prihod Portona vplival na panogo

"Selitev je verjetno posledica splošnega stanja v svetu, da se proizvodnja iz Kitajske in Indije seli nazaj v primarno državo," meni David Zorman, upravitelj premoženja pri družbi za upravljanje Generali Investments. Farmacevti se za tovrstne selitve odločajo predvsem zaradi pretrganih dobavnih verig in političnih odločitev. "Globalizacija tako nekako ni več priljubljena in je v upadu," dodaja Zorman.

Kitajski Porton je v lanskem letu po pričakovanju analitikov ustvaril skoraj milijardo evrov prihodkov, skoraj 80 odstotkov na tujih trgih. Tržna kapitalizacija podjetja znaša 3,2 milijarde evrov. "Za primerjavo ima novomeška Krka 1,7 milijarde prihodkov, Novartis pa 51 milijard," pravi Zorman.

Kakšne posledice bi torej imel prihod tako velikega podjetja na Krko? Zorman odgovarja, da prihod Portona in selitev v Evropsko unijo (EU) večjih posledic na panogo ne bosta imela; po njegovih besedah ne bosta bistveno vplivala na Krko in ostale farmacevte.

Z njim pa se ne strinja Žiga Žibert, upravitelj premoženja pri NLB Skladih, ki ocenjuje, da je vstop Portona na slovenski farmacevtski trg pozitiven. Porton je namreč specializiran za farmacevtske učinkovine, ki so v farmacevtski panogi še posebej iskan izdelek. "Ni skrivnost, da Porton že sodeluje z Novartisom in bo tako na področju farmacevtskih učinkovin resen konkurent tudi novomeški Krki in širše v Evropi," meni Žibert.

Tudi v Krki priznavajo, da imajo danes precejšnjo prednost tisti proizvajalci, ki večino razvojnih, proizvodnih in prodajnih faz pokrijejo sami. "Naša oskrbovalna veriga se je že v času pandemije v tem smislu izkazala za robustno in zanesljivo," kljub temu ocenjujejo v novomeškem farmacevtu. Njihov poslovni model je tak, da zdravilo razvijejo in proizvedejo v celoti, od učinkovine do končnega izdelka. "To nam omogoča, da se lahko prilagodimo razmeram in potrebam bolnikov na posameznih trgih," pravijo v Krki.

Podrobnosti o oddelitvi Sandoza še neznane

Novartis je konec avgusta objavil, da namerava Sandoz svojo divizijo za generična in podobna biološka zdravila stoodstotno oddeliti v novo samostojno družbo, ki bo kotirala na borzi. "Cilj oddelitve je povečati vrednost za delničarje, in sicer z oblikovanjem vodilne evropske generične družbe in vodilnega svetovnega proizvajalca podobnih bioloških zdravil," so zapisali v Novartisu.

Nadaljnjih podrobnosti o nameravani oddelitvi Sandoza še ne razkrivajo, informacije o vplivu oddelitve na poslovanje Novartisa v Sloveniji bodo po njihovih besedah na voljo v prihodnosti. "Pričakujemo lahko, da bo Novartis po oddelitvi Sandoza več pozornosti namenil primarni dejavnosti, kar bi lahko imelo pozitivne učinke na njegovo poslovanje," napoveduje Žibert.

Motnje v dobavnih verigah bi lahko povečevale stroške

Optimističen ostaja tudi glede prihodnosti zdravstvene panoge. "Delež bruto domačega proizvoda (BDP), ki se porablja za zdravstvo, globalno gledano konstantno raste. Verjamemo, da se bo trend nadaljeval," pravi Žibert. Voda na mlin zdravstveni industriji je po njegovih besedah predvsem staranje prebivalstva.

"Dodaten dejavnik, ki po našem mnenju prispeva k višji perspektivi sektorja, pa se kaže v vse večjem deležu svetovnega prebivalstva, ki se pomika iz spodnjega v srednji sloj," dodaja sogovornik. Slednji namreč za zdravstvo porabi več sredstev. Na drugi strani pa izpostavlja, da so glavno tveganje za investitorje v tej panogi povišana vrednotenja delnic.

"Tveganje za poslovanje sektorja leži v regulatornih pritiskih, usmerjenih k nižjim cenam zdravil in zdravstvenih storitev. Podjetja iz te panoge imajo trenutno precej visoke marže, ki bi se v prihodnosti lahko znašle pod pritiski," ocenjuje Žibert. Dodatno bodo motnje v dobavnih verigah po njegovem mnenju še naprej povečevale stroške proizvajalcev zdravil, na drugi strani pa tudi regionalizacija proizvodnje pomeni nove investicije in povišanje stroškov.

Tudi Zorman meni, da letos farmacevtsko panogo čaka dobro leto. "Prihodki bodo rasli, saj se prebivalstvo na Zahodu stara. Vrednotenja so sicer nekoliko nad povprečji, vendar nič posebnega," meni Zorman. Prav tako pa izpostavlja, da imajo podjetja v razvoju precej novih terapij in zdravil, kar lahko prav tako pozitivno vpliva na cene delnic.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar