Kako investirati med recesijo?

Letos so se vlagatelji znašli v precej drugačnem okolju kot v zadnjih letih. Ob povišani in celo rekordni inflaciji, vse višjih obrestnih merah in slabših gospodarskih obetih se je v naš vsakdanji besednjak prikradla beseda recesija. Sicer poznamo več definicij recesije, toda o recesiji načeloma govorimo takrat, ko je realni bruto domači proizvod (BDP) negativen dve zaporedni četrtletji. Združene države Amerike (ZDA) so bile poleti tehnično gledano že v recesiji, saj je njihov BDP upadel dve četrtletji zapored, v tretjem četrtletju letos pa je zrasel za 2,6 odstotka. V prihodnjih 12 mesecih Bloombergovi analitiki pričakujejo 60-odstotno verjetnost nastanka recesije v ZDA in 80-odstotno verjetnost v evroobmočju. Kako investirati v tako negotovem okolju?

Čakanje v denarju?

"Glede na trenutno specifično situacijo na trgu držim visok delež neinvestiranih sredstev in čakam na morebitne popravke," svojo naložbeno strategijo predstavlja Simon Skubin, upravljavec premoženja pri trgovalni platformi OptimTrader. Ob tem vseeno dodaja, da se mu ne zdi smiselno v celoti izstopiti iz pozicij oziroma prodati naložb, saj bi v primeru nenadnega skoka moral kupovati naložbe po višjih cenah. Držanje določenega dela portfelja v likvidnih denarnih sredstvih nam po drugi strani omogoča, da smo pri investiranju okretnejši. V primeru upada neke naložbe lahko na primer vanjo vložimo po nižjih cenah.

lastni arhiv

 

Naložbe v delnice, ki niso tako odvisne od ekonomskega cikla

V času gospodarske rasti se po navadi dobro odrežejo delnice iz panoge trajnih potrošnih dobrin. Njihova rast oziroma padci so odvisni od ekonomskega cikla in zaupanja potrošnikov. Za delnice znotraj tega sektorja velja, da so ciklične. Toda v času recesije veljajo drugačna pravila. Takrat se je najbolje osredotočiti na tiste panoge, povpraševanje po katerih ni toliko odvisno od ekonomskega cikla, izpostavlja Skubin. To so panoge osnovnih potrošnih dobrin, preskrbe z elektriko, plinom, vodo in komunalnimi storitvami ter panoga zdravstva. Gre za tako imenovane defenzivne panoge (defensive stock, angl). Ne glede na to, v kako slabem stanju bo gospodarstvo, se bodo ljudje prehranjevali, potrebovali preskrbo z vodo in elektriko ter povpraševalii po zdravstvenih storitvah, zato podjetja iz navedenih panog niso tako odvisna od ekonomskih ciklov. Ti sektorji imajo tudi v času recesije stabilnejše prihodke, kar sočasno prinese manj tveganja pri poslovanju.  

Delnice defenzivnih podjetij običajno izplačujejo dividende. Investiranje v delnice podjetji, ki imajo naraščajočo dividendno donosnost, je še ena od strategij investiranja v času recesije. Podjetja, ki lahko dvignejo svojo dividendno donosnost tudi med recesijo, tako pokažejo, da so zmožna ostati dobičkonosna tudi v času gospodarskega upada. Izplačilo dividend ni odvisno le od višine dobička podjetja, temveč predvsem od naložbene politike, ki jo podjetje zasleduje glede izplačila dividend.

Državne obveznice so lahko zanimiva naložba

"Če pričakujemo težavno leto na kapitalskih trgih, je smiselno povečati obvezniški del portfelja," izpostavlja Rok Brezigar, višji upravitelj premoženja pri NLB Skladih. Obveznice so zabeležile zgodovinsko slabo leto, posledično pa so trenutne zahtevane donosnosti obveznic relativno visoke tudi za obveznice z najvišjimi bonitetnimi ocenami. "Za naslednje leto so privlačne predvsem naložbe v kratkoročne obveznice," meni Brezigar. Trenutna zahtevana donosnost za ameriško dvoletno obveznico je 4,1-odstotna, za nemško pa 2,1-odstotna. Na začetku letošnjega leta je bila donosnost enake dvoletne nemške obveznice negativna, ameriške pa skoraj ničelna. "V zakup je treba vzeti, da bo potencialna recesija posledica visoke inflacije," še izpostavlja Skubin. To pomeni, da centralne banke ne bodo mogle tako agresivno nižati obrestnih mer in uveljavljati politike kvantitativnega sproščanja, kot so to počele v preteklosti. Posledično to pomeni, da v prihodnosti težje pričakujemo rast cen obveznic. Cene obveznic in obrestne mere so namreč obratno kolerirane, kar pomeni, da v primeru znižanja obrestnih mer cene obveznic rastejo.

lastni arhiv

Zlato ob trenutnih visokih obrestnih merah morda ni najboljša izbira

Letošnji dvigi obrestnih mer ameriške centralne banke (Fed) zmanjšujejo povpraševanje po zlatu in povečujejo povpraševanje po obveznicah in depozitih. Zlato za razliko od obveznic in depozitov ne prinaša obresti ali dividend. Cena zlata je v zadnjem mesecu vseeno narasla, kar lahko pripišemo nedavnim znakom Feda glede omilitve dvigov obrestnih mer. Cena zlata je v zadnjem tednu upadla pod 1.800 dolarjev za 31,1-gramsko unčo. Z letošnjega vrha, doseženaga marca, je njegova cena do danes upadla za 12,5 odstotka.

V luči zelenega prehoda so lahko zanimive tudi industrijske surovine. "Litij, nikelj, baker in številne druge surovine bodo nujno potrebni pri zelenem prehodu; glede na trenutne zaloge jih ni dovolj," izpostavlja Skubin.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar