Ameriške volitve: Kako so se odzvali finančni trgi?

Ameriške kongresne volitve so mimo, jasnega zmagovalca pa je težko določiti. "Rdeči" republikanski val se ni zgodil, toda demokrati bodo ostali brez večine v predstavniškem domu, zaradi česar bo imel predsednik Združenih držav Amerike (ZDA) Joe Biden omejeno moč pri sprejemanju ukrepov za zajezitev inflacije in gospodarskega ohlajanja. Podatek o oktobrski inflaciji v ZDA bo znan popoldne, s tem pa tudi indic o nadaljnjih potezah ameriške centralne banke Fed, ki zvišuje ključne obrestne mere, da bi ohladila inflacijo, s tem pa ohlaja tudi pregreto ameriško (in svetovno) gospodarstvo. Kako pa so se na rezultate volitev odzvali finančni trgi?

Borzni indeks S&P 500 je v sredinem trgovanju izgubil 2,08 odstotka. Industrijski indeks Dow Jones je upadel za 1,95 odstotka, tehnološki Nasdaq pa za kar 2,58 odstotka. Največji padec je doživela delnica Disneyja, katere vrednost je strmoglavila za 13,2 odstotka po objavi četrtletnih rezultatov, ki so bili slabši od pričakovanj. A glavni krivec za pesimizem vlagateljev so ameriški volivci, ki nobeni od dveh velikih strank niso namenili prepričljive zmage na vmesnih kongresnih volitvah.

Poleg vztrajno visoke inflacije, ohlajanja gospodarstva in zategovanja denarne politike Feda vlagatelje sedaj najbolj skrbi, kaj bo z zgornjo mejo zadolževanja (debt-ceiling, angl.) federalne vlade ZDA. Naslednje leto bo moral kongres mejo dvigniti, da preprečijo insolventnost vlade. Fiskalno konservativni republikanci pa temu nasprotujejo in nihče zares ne ve, kakšen bo rezultat tega političnega boja.

Posledično se je povečal zahtevani donos na dvoletno državno obveznico ZDA, medtem ko so zahtevani donosi za obveznice daljših ročnosti nekoliko upadli. Zahtevana donosnost za desetletno državno obveznico je upadla za 1,7 bazične točke, na 4,069 odstotka. Med tem je za dvoletno obveznico narasla za 0,7 bazične točke, na 4,587 odstotka. Razlika med donosnostjo dvo in desetletne obveznice nakazuje na to, da se ZDA naslednje leto obeta recesija.

Po zaprtju volišč je nekoliko pridobil ameriški dolar. Vrh svoje moči je sicer dosegel v drugi polovici septembra, od takrat naprej pa je v trendu padanja. Posledično je evro ponovno prebil pariteto in je vreden 1.0033 dolarja.

Pesimizem tudi na azijskih in kripto borzah

Pesimizem se je prenesel tudi na azijske borze. V prvih urah trgovanja je šanghajski SHCOMP upadel za 0,37 odstotka, hongkonški Hang Seng pa za 1,58 odstotka. Razpoloženje vlagateljev je dodatno načela razprodaja na trgu kriptovalut.

Bitcoin je v treh dneh izgubil skoraj petino vrednosti, v četrtek zjutraj pa se je pobral za dobrih pet odstotkov; njegova vrednost znaša 16.660 dolarja. Od sredine junija se je vrednost bitcoina sicer gibala okoli 20 tisoč ameriških dolarjev. Podoben padec se je zgodil tudi ostalim kriptovalutam, negotovost pa je povzročila napoved kripto borze Binance, da prevzema rivalski FTX, ki se je znašel v likvidnostnih težavah.

 

Nekoliko je upadla cena nafte brent, za sodček katere je treba v četrtek zjutraj odšteti 92,52 dolarja.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar