Letos v zelenem le energetska panoga

Letošnje leto je bilo za delniške trge vse prej kot mirno. Trge so v največji meri pretresle visoka stopnja inflacije, rast obrestnih mer in vojna v Ukrajini. Ameriški indeks S&P 500 je letos upadel za 22 odstotkov, kar je daleč največ v zadnjih desetih letih. Indeks je nazadnje toliko izgubil leta 2008, ko se je njegova vrednost v letu dni znižala za dobrih 38 odstotkov. Preverili smo, kakšne so bile donosnosti v posameznih panogah znotraj indeksa S&P 500.

Največ izgubila panoga komunikacij

Delnice podjetij iz panoge komunikacij v indeksu  S&P 500 so letos izgubile dobrih 37 odstotkov vrednosti. "Največja telekomunikacijska podjetja so zelo zadolžena, zato jim skok obrestnih mer najmanj ustreza," izpostavlja Simon Skubin, upravljalec premoženja pri trgovalni platformi OptimTrader. V sektorju, ki v indeksu vključuje 26 podjetij, sta najslabše poslovala spletna platforma za ogled televizijskih serij in filmov Netflix, ki je letos izgubila 60 odstotkov vrednosti, in tehnološki gigant Meta, ki se je pocenil za 61 odstotkov. Delnica podjetja Twitterja je ena redkih iz panoge komunikacijskih storitev, ki je letos obarvana zeleno. Njena vrednost se je letos povišala za 19,8 odstotka. Twitter je bil letos tarča medijev zaradi sage o njegovem prevzemu s strani najbogatejšega zemljana Elona Muska, ki rad čivka svojim 110 milijonom sledilcem. Musk je tik pred tem, da podjetje kupi za 44 milijard dolarjev; časa ima samo do tega petka. 

Panoge, ki so zabredle v globoke rdeče številke

Vrednost nepremičninskega sektorja v indeksu S&P 500 je letos upadla za 31,4 odstotka, panogi trajnih potrošnih dobrin in informacijske tehnologije pa sta upadli za 30 odstotkov.

Nepremičninski sektor se je negativno odzval na skok stroškov stanovanjskih in hipotekarnih kreditov, izpostavlja Skubin. Za panogo trajnih dobrin je značilno, da deluje ciklično in je zelo odzivna na stanje gospodarstva. V trenutnih razmerah se potrošniki za nakup tovrstnih produktov rajši ne odločijo in nakup zamaknejo v prihodnost. "Menim, da so bila tehnološka podjetja v zadnjih letih v 'balončku', ki je bil povezan z izjemno ohlapno politiko centralnih bank," še dodaja Skubin. Modeli za vrednotenje podjetij pri svojih izračunih upoštevajo rast prihodkov in obrestno mero, tehnološka podjetja pa so imela izjemno visoko rast in nizke obrestne mere. Posledično je cena tehnoloških podjetij skočila v nebo, saj so udeleženci na trgu pričakovali nadaljevanje takšnih razmer. "V trenutku, ko so se obrestne mere začele višati, pa je prišlo do streznitve," pojasnjuje.

lastni arhiv

 

V tehnološkem panogi sta med podjetji, katere delnice so letos izgubile največ, podjetji Advanced Micro Devices in Nvidia. Delnici podjetij sta letos upadli za 59 odstotkov. Podjetji spadata v industrijo polprevodnikov in čipov, ki je bila letos priča manjšemu povpraševanju. To je posledica stroškovnega pritiska, ki so ga povzročile povišane obrestne mere v boju proti naraščajoči inflaciji.

Letos v zelenem le energetska panoga

Vrednost energetske panoge znotraj indeksa S&P 500 je v letošnjem letu je 48,9 odstotka višja. To je predvsem posledica višjih cen energentov, podjetja pa s pridom izkoriščajo trenutno energetsko krizo. Skubin izpostavlja, da je v preteklih letih energetski sektor veljal za podinvestiranega, čemur je sledila visoka rast v zadnjih dveh letih. "Tveganje za energetska podjetja predstavlja morebitna recesija, vseeno pa gre glede na trenutna vrednotenja za investicijsko zanimiv sektor," še dodaja.

Prihodnost za kapitalske trge negotova

Trenutne razmere na trgih so ob pričakovanju nadaljnjega zaostrovanja denarne politike in dviga obrestnih mer centralnih bank negotove. Skubin poudarja tudi krizo na trgu državnih obveznic. Zahtevana donosnost desetletne ameriške državne obveznice je denimo prvič po letu 2008 dosegla štiri odstotke. Kriza na trgu obveznic povečuje pritiske na zadolževanje držav in stabilnost posameznih valut, še izpostavlja Skubin.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar