Vzajemni skladi: V prvih devetih mesecih polovica manj neto vplačil

Vzajemni skladi očitno ostajajo zanimivi za slovenske vlagatelje. V septembru je bilo več kot 21 milijonov evrov neto vplačil, kar pomeni, da je bilo vplačil več kot izplačil. Po slabšem juniju, ko je bilo neto vplačil nekoliko manj kot pet milijonov evrov, so se vplačila z julijem močno povišala in presegla 23 milijonov, v avgustu pa so spet presegla 20 milijonov evrov, kažejo zadnji podatki Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP).

V prvih devetih mesecih letošnjega leta je bilo v slovenskih vzajemnih skladih 167,36 milijona evrov neto vplačil, kar je polovica manj kot v enakem obdobju lani. Lani je bilo do oktobra 333 milijonov evrov neto vplačil.

Vrednost sredstev v upravljanju v vzajemnih skladih je konec septembra znašala 3,863 milijarde evrov, kar je sicer okrog pol milijarde evrov manj kot ob koncu lanskega leta, ko je bil dosežen rekord. Razlog so predvsem vse večji prodajni pritiski na svetovnih borzah. K znižanju vrednosti sredstev so najbolj prispevala prevrednotenja delniških skladov, ki predstavljajo 65 odstotkov vseh sredstev domačih vzajemnih skladov. 

Delniški in mešani skladi s prilivi

V delniške vzajemne sklade je bilo septembra 11,3 milijona evrov neto vplačil, v mešane sklade 2,1 milijona evrov, iz obvezniških skladov pa je prišlo do odliva sredstev v višini 900 tisoč evrov. To je že šesti letošnji mesec zapored, ko je bil zabeležen odliv sredstev iz obvezniških vzajemnih skladov.

V prvih devetih mesecih lani je bilo še enkrat več neto vplačil v delniške sklade kot letos, medtem ko je bilo vplačil v mešane sklade kar trikrat toliko kot lani.

"V zadnjem obdobju nismo zabeležili večjih odlivov iz svojih skladov. Obstoječi vlagatelji so nekoliko pasivnejši, novi vlagatelji pa se večinoma odločajo za naložbe prek mesečnih vplačil v varčevalne pakete," denimo opažajo pri Primorskih skladih, ki bodo verjetno dobili novega lastnika. V panogo upravljanja premoženja namreč želi zakorakati Joc Pečečnik, ki Primorske sklade prevzema prek svojega podjetja Elektronček Group.

Zaradi povečane negotovosti glede implikacij vojne v Ukrajini in višjih obrestnih mer so se vrednosti delnic na svetovnih delniških trgih znižale. Negotovosti na finančnih trgih so se v drugi polovici maja sicer pomirile. "Domači vzajemni skladi niso imeli likvidnostnih težav, saj so neto vplačila, kljub povišani volatilnosti in visoki negotovosti, ostala pozitivna," opažajo v Banki Slovenije (BS) v najnovejšem poročilu.

Investicijski skladi v evrskem območju beležijo neto odlive

Po opažanjih Banke Slovenije investicijski skladi v evrskem območju že od februarja dalje beležijo neto odlive. "Neto odlivi so bili še posebej izraziti pri obvezniških skladih, ti pa so tudi edina vrsta skladov, ki so tudi v Sloveniji zabeležili neto odlive." Po besedah centralnih bankirjev so bili neto odlivi iz obvezniških skladov posledica močnih inflacijskih pritiskov, ki jih je spodbudil porast cen surovin ob izbruhu vojne v Ukrajini. 

V primerjavi s prvim polletjem lanskega leta so bila neto vplačila v domače vzajemne sklade v letošnjem prvem polletju sicer skoraj 60 odstotkov nižja. "K neto vplačilu, ki je v prvem polletju znašalo 101,7 milijona evrov, so najbolj prispevala gospodinjstva (80 odstotkov), največji delež vplačil pa so zabeležili delniški skladi (75 odstotkov)," pišejo v poročilu BS.

Po njihovi oceni je bilo v prvem polletju mogoče opaziti tudi selitev vlagateljev v varnejše naložbe, saj je bil neto tok v denarne sklade v primerjavi z lanskim letom pozitiven. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar