Delnice največjih svetovnih bank letos globoko v rdečem

Če so višje obrestne mere navadno dobra novica za bančni sektor, letos vlagatelji ne morejo spregledati močno povišane inflacije in skrbi glede gospodarskega ohlajanja. Kljub relativno dobrim rezultatom ob polletju so vlagatelji v tečaje bančnih delnic že vračunali recesijo. 

Delnice največjih svetovnih bank so v letošnjem letu v rdečem. Mnoge med njimi so izgubile več kot četrtino vrednosti, tudi delnica slovenske NLB, ki kotira na Ljubljanski borzi. Prav tako je evropski bančni indeks EURO STOXX od začetka leta izgubil petino vrednosti. Med vsemi neslavno vodi švicarska Credit Suisse, delnica katere je v letošnjem letu izgubila 55 odstotkov vrednosti.

Dvomi glede finančne stabilnosti in prihodnjih usmeritev ostajajo, delnica švicarske banke pa je zdrsnila rekordno nizko. Banka bo 27. oktobra razkrila nov strateški načrt, ki ga vlagatelji z nestrpnostjo pričakujejo. Od tega, kako dobro bo načrt sprejet, je odvisno, ali si bo delnica Credit Suissa opomogla ali bo zgrmela še nižje. Cena dodatnega kritja obveznic banke je v minulem tednu zrasla za 15 odstotkov, na raven, ki jo je nazadnje dosegla leta 2009.

V prvem polletju bančni sektor z močnimi rezultati

Kazalniki zdravja in odpornosti evropskega bančnega sektorja trenutno sicer kažejo pozitivno sliko, ki jo ogrožajo številna makroekonomska tveganja. Zato je Evropski odbor za sistemska tveganja prejšnji teden izdal opozorilo, v katerem je izpostavil tveganja za finančno stabilnost v Evropski uniji (EU) in banke pozval, naj bodo pripravljene na morebitno krizo.

Banke so tako na račun odkupov lastnih delnic več kapitala usmerile v kapitalske blažilnike, in sicer v skladu z regulativnimi zahtevami. Rezultati bank v prvem letošnjem polletju prikazujejo močan bančni sektor evrskega območja – z močnim kapitalskim položajem, velikimi likvidnostnimi rezervami in razmeroma dobro dobičkonosnostjo.

Tako banke kot analitiki v bližnji prihodnosti pričakujejo ugoden vpliv naraščajočih obrestnih mer na dobiček. Ta učinek bi lahko bil po njihovem mnenju dovolj močan, da bo prevladal nad škodljivim vplivom verjetnega poslabšanja kakovosti premoženja, negativnih učinkov vrednotenja na portfelje vrednostnih papirjev in naraščajočih stroškov financiranja.

"Nekaterim posojilodajalcem se trenutno stanje zdi skoraj tako slabo kot v času svetovne finančne krize. Finančni sektor je danes dejansko bolj zdrav kot leta 2008, z več predpisi in višjimi kapitalskimi zahtevami," je za Bloomberg povedala Suzanne Ross, direktorica podjetja Ocrolus, ki obdeluje finančne dokumente.

Tudi Banka Slovenije ocenjuje, da sta kapitalska ustreznost in likvidnost slovenskih bank visoki. Pozivajo pa k ohranjanju odpornosti finančnega sistema kljub zaostrenim razmeram – da bančni sistem ohrani financiranje gospodarstva in gospodinjstev, tudi če se tveganja realizirajo.

 

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar