.webp){kind=icon}
Ponedeljek je prinesel novo streznitev za delniške trge, vrednosti delnic pa so še vedno v prostem padu. Glavni ameriški indeks S&P 500 je potonil na najnižjo vrednost od decembra 2020; ta mesec je izgubil skoraj osem odstotkov. Ob zaključku trgovanja se je njegova vrednost oblikovala pri 3655,04 točke, kar je 38,19 točke ali dober odstotek nižje kot ob začetku.
Tudi v azijskem trgovanju v torek se je razprodaja na delniških trgih nadaljevala, pri čemer je indeks nihajnosti Cboe, ki meri prestrašenost vlagateljev, presegel 30 točk. To je najvišja vrednost po juniju letos.
Terminske pogodbe na S&P 500 zaenkrat ne kažejo večjih sprememb. Vseevropski indeks Stoxx Europe 600 je upadel za 0,2 odstotka. Terminske pogodbe na tehnološki indeks Nasdaq 100 so zrasle za 0,1 odstotka, na industrijski indeks Dow Jones Industrial Average pa upadle za enako vrednost.
Na dogajanje na delniških trgih poleg strahu pred recesijo vplivajo tudi pretresi na deviznem trgu, saj je dolar dosegel zgodovinsko najvišjo vrednost. Investicijsko raziskovalno podjetje Ned Davis Research zdaj napoveduje 98-odstotno verjetnost svetovne recesije, kar se je do zdaj zgodilo le v letih 2020 in 2008/2009.
Rastejo zahtevane donosnosti
Ob temačnejših napovedih se je zahtevana donosnost na ameriške desetletne obveznice povzpela za 21 bazičnih točk, na 3,898 odstotka, kar je najvišja raven od aprila 2010.
Temačen trgovalni dan so imeli tudi na Otoku, kjer je funt upadel na najnižjo raven v primerjavi z dolarjem, zahtevana donosnost na britanske obveznice pa je poskočila čez štiri odstotke. Trenutno vlagatelji za nakup desetletne obveznice zahtevajo 4,23-odstotno donosnost.
Za primerjavo je narasla tudi zahtevana donosnost na nemške desetletne obveznice, ki znaša 2,07 odstotka.
Analitiki Deutsche Bank so med drugim zapisali, da "obveznice in lastniški vrednostni papirji sočasno upadajo v prvem svetovnem obvezniškem medvedjem trendu v zadnjih sedmih desetletjih". Kot razloge so navedli ekstremne vremenske dogodke, rekordno visoke državne dolgove, energetsko krizo in vojno v Evropi, poleg tega pa še visoko inflacijo ter vse večjo verjetnost recesije.
