Globalni ekonomski prehladi se začnejo v ZDA, te že kihnile

Od druge svetovne vojne so svet zares prizadele samo štiri globalne recesije – to so obdobja, ko se je letni realni svetovni BDP na prebivalca dejansko zmanjšal. To se je zgodilo v letih 1975, 1982, 1991 in 2009. V vseh primerih se je ameriška recesija zgodila pred svetovno. Tudi tokrat ne bo nič drugače.

Čeprav so največja tveganja za globalno recesijo trenutno mednarodne narave – bolezni, težave v dobavnih verigah, vojna v Ukrajini, geopolitične napetosti v vzhodni Aziji –, se zdi, da bo pravi katalizator to, kar se bo zgodilo v ZDA. Globalni problemi – in inflacija, ki so jo sprožili – so Ameriko zelo prizadeli. Če ZDA ne bodo uspele zajeziti njihovih posledic doma, bi bil prav to lahko sprožilec za večji upad globalnega gospodarstva.

V zadnjem mesecu večina lokalnih gospodarskih podatkov kaže, da ameriška gospodarska rast še ni dosegla vrhunca. Potrošnja, plače, maloprodaja in zaposlovanje še vedno dosegajo vrhunce. Bruto domači proizvod se je sicer skrčil že dve četrtletji zapored, kar v očeh mnogih pomeni "tehnično recesijo". Toda veliko naštetega je le statistika. "Prava" recesija je travma za celotno gospodarstvo in je dovolj dolga in/ali globoka, da spodbudi podjetja in gospodinjstva, da omejijo trošenje, kar sčasoma povzroči izgubo delovnih mest, neplačila in stečaje.

Twitter

Trenutna težava je v tem, da niso vztrajni le zaposlovanje, plače in potrošnja, temveč tudi inflacija in ugodni finančni pogoji, kar je velika težava za centralno banko Fed, ki se je zavezala, da bo s svojimi ukrepi inflacijo zamejila na želeno vrednost dveh odstotkov. A kaj, ko je Fed svojo ključno obrestno mero dvignil za 2,25 odstotne točke v manj kot petih mesecih, finančni pogoji pa so dejansko ohlapnejši kot takrat, ko je začel postopek. Glede na retoriko centralnih bankirjev lahko septembra pričakujemo še en dvig, ki bi šokiral trge, saj ti v svoje napovedi niso vračunali dovolj visokih obrestnih mer. Agresivna odločitev Feda bi trge in gospodarstvo še dodatno povlekla navzdol.

Takšen razplet dogodkov bi za seboj potegnil tudi ostali svet, pri čemer so analitiki zaskrbljeni glede najbolj zadolženih držav v razvoju. Čeprav je kristalna krogla trenutno zamegljena, pa lahko do štirih zaključkov pridem že danes:

Prvič, ZDA bodo padle vsaj v blago recesijo preprosto zato, ker se število zahtevkov za pomoč brezposelnim tako zelo povečuje, da bo sčasoma povzročilo upad potrošnje. Recesija bi lahko prišla že to jesen.

Drugič, Fed je pripravljen denarno politiko zategniti še bolj, kot je predvideno. To vemo, ker so nam uradniki Feda to v bistvu povedali. Finančni pogoji so se olajšali, inflacija pa ostaja visoka.

Tretjič, državni vrednostni papirji bodo kljub slabšim obetom rasti morda zašli v težave. Malo verjetno je, da bo tako slabo, kot je bilo v prvi polovici leta – resnično brutalno obdobje za imetnike obveznic –, vendar ne pričakujte, da boste v recesiji kovali visoke dobičke z obveznicami, kot je bilo značilno za prejšnje padce.

Četrtič, verjetno bomo deležni tudi večje upočasnitve rasti in dobičkov brez sočasne omilitve denarne politike, kar je slaba napoved tudi za delnice. Po koncu trenutnega dviga medvedjega trga ne pričakujem samo padca delnic, ampak tudi njihov upad na nove najnižje vrednosti.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar