.webp){kind=icon}
Ameriški centralni bankirji so se zavezali, da bodo obrestne mere kratkoročno dvignili na restriktivno raven in jih tam zadržali, dokler se inflacija ne vrne na ciljno raven. Več odločevalcev pa je dejalo, da bi bilo pomembno umeriti dvige za ublažitev tveganj, poroča Bloomberg.
"Več udeležencev je opozorilo, da bi bilo zlasti v trenutnem zelo negotovem svetovnem gospodarskem in finančnem okolju pomembno kalibrirati tempo nadaljnjega zaostrovanja politike in tako ublažiti tveganja znatnih negativnih učinkov na gospodarske obete," je zapisano v včeraj objavljenem zapisniku s septembrskega zasedanja centralne banke Federal Reserve (Fed).
Ameriški bankirji so se strinjali, da bodo že tretjič zapored zvišali referenčno posojilno obrestno mero za 75 bazičnih točk in jo dvignili na ciljni razpon od treh odstotkov do 3,25 odstotka.
"Številni udeleženci so poudarili, da stroški premajhnega ukrepanja za znižanje inflacije verjetno odtehtajo stroške prevelikega ukrepanja," je razvidno iz zapisnika.
Ameriške delnice so po objavi beležile skromne pridobitve, medtem ko so donosi državnih obveznic ostali nižji, tečaj dolarja pa se ni bistveno spremenil. Trgovci so ohranili stave, da bo Fed naslednji mesec ponovno zvišal obrestne mere za 75 bazičnih točk.
Bloomberg
Agresivni dvigi
Fed, ki so ga kritiki kritizirali zaradi počasnega odziva na vse večje cenovne pritiske, je sprožil najagresivnejšo kampanjo zaostrovanja po 80. letih prejšnjega stoletja. Od marca, ko je bila obrestna mera skoraj nična, so dvigi znašali 300 bazičnih točk, obeta pa se jih še več.
Uradniki Feda pričakujejo, da bodo do konca letošnjega leta zvišali obrestne mere na 4,4 odstotka – glede na srednjo oceno iz prejšnjega meseca – in na 4,6 odstotka leta 2023.
Zviševanje obrestnih mer ima tudi gospodarsko ceno: Višji stroški izposojanja naj bi naslednje leto upočasnili rast na 1,2 odstotka in zvišali stopnjo brezposelnosti na 4,4 odstotka. Septembra je bila ta 3,5-odstotna.
Nad ciljno vrednostjo
Inflacija že več kot eno leto vztraja nad dvoodstotnim ciljem centralne banke, kar preizkuša zaupanje javnosti, da jo lahko uradniki znižajo.
"Strinjali so se, da bo odbor s približevanjem svoje politike ustrezni omejevalni drži pomagal zagotoviti, da se povišana inflacija ne bo utrdila in da inflacijska pričakovanja ne bodo ostala nezasidrana," pravi zapisnik.
Hitro naraščajoči stroški zadolževanja so upočasnili nepremičninski sektor, vendar drugi deli gospodarstva kažejo prožno povpraševanje.
Delodajalci v Združenih državah Amerike so septembra objavili 263 tisoč novih delovnih mest, poročilo o potrošniški inflaciji pa je pokazalo, da so se cene v zadnjem letu do konca avgusta zvišale za 8,3 odstotka. Septembrski indeks cen življenjskih potrebščin (CPI), ki bo objavljen v četrtek, naj bi po napovedih pokazal 8,1-odstotno rast, osnovna stopnja inflacije pa naj bi se vrnila na najvišjo raven v štirih desetletjih.
