OECD: Plačujemo ceno vojne; svetovna rast v 2023 le 2,2-odstotna

"Svetovno gospodarstvo je letos izgubilo zagon. Po močnem okrevanju po pandemiji covida-19 se je zdelo, da se je obetala vrnitev v normalnejše gospodarske razmere, a je prišlo do neizzvane, neopravičljive in nezakonite vojne proti Ukrajini," ocenjujejo pri mednarodni Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v najnovejšem poročilu.

Svojo napoved rasti svetovnega gospodarstva za leto 2023 so znižali s predhodnih 2,8 na 2,2 odstotka. "Svetovna rast se je v drugem četrtletju tega leta ustavila in podatki v številnih gospodarstvih zdaj kažejo na daljše obdobje umirjene rasti," so sporočili iz OECD. Pri tem so napoved svetovne rasti za letos ohranili nespremenjeno pri treh odstotkih.

V primerjavi s projekcijami OECD iz decembra 2021, pred vojno v Ukrajini, naj bi bila svetovna proizvodnja leta 2023 zdaj nižja za približno 2,8 bilijona dolarjev. 

Nemčija v recesiji

Gospodarstvo je bilo najbolj prizadeto v Evropi, saj se je močno zanašalo na ruske dobave zemeljskega plina, ki jih je Moskva zmanjšala kot odgovor na zahodne sankcije. OECD je ob tem opozoril, da "projekcije" za svetovno gospodarstvo "spremlja velika negotovost".

Evroobmočje kot celota bo naslednje leto zabeležilo skromno rast v višini 0,3 odstotka, kar je močno znižanje junijske ocene, ki je predvidevala 1,6-odstotno rast. "Pričakujemo, da bo Nemčija naslednje leto zašla v recesijo, največje evropsko gospodarstvo pa naj bi se skrčilo za 0,7 odstotka – kar je 2,4-odstotno znižanje glede na prejšnjo napoved," pravijo v OECD.

Gospodarska rast v Združenih državah – največjem svetovnem gospodarstvu – naj bi se leta 2023 upočasnila na 0,5 odstotka. Napoved rasti za Kitajsko, katere gospodarstvo so prizadeli strogi ukrepi zaradi covida-19, je za letos znižana na 3,2 odstotka, medtem ko naj bi v prihodnjem letu dosegla 4,7 odstotka.

Kazalniki poslovnih raziskav kažejo na stagnacijo proizvodnje v številnih gospodarstvih, medtem ko je zaupanje potrošnikov v večini razvitih gospodarstev upadlo na osupljivo nizko raven, pišejo pri OECD. Tudi njihov vodilni kazalnik za gospodarstva držav OECD je zdaj na najnižji ravni od svetovne finančne krize, z izjemo začetka pandemije spomladi 2020. "Ker nominalna rast plač ne dohaja inflacije, so se realni razpoložljivi dohodki gospodinjstev zmanjšali, kar je zajezilo rast zasebne potrošnje," dodajajo v OECD.

Inflacijo v G20 bo 8,2-odstotna

Zaradi zaskrbljenosti glede oskrbe so cene energije in hrane močno poskočile, čeprav je inflacija naraščala že pred konfliktom v Ukrajini zaradi ozkih grl v svetovni dobavni verigi. OECD je tako zvišal napoved inflacije za države G20 na 8,2 odstotka za leto 2022 in 6,6 odstotka za prihodnje leto.

Hkrati opozarjajo, da so napovedi zelo negotove. "Večje pomanjkanje goriva, zlasti plina, bi lahko prihodnje leto zmanjšalo rast v Evropi za nadaljnjih 1,25 odstotne točke, pri čemer bi se svetovna rast znižala za 0,5 odstotne točke, in zvišalo evropsko inflacijo za več kot 1,25 odstotne točke," napovedujejo pri OECD.

Čeprav so vlade napovedale nujne ukrepe za pomoč gospodinjstvom in podjetjem pri soočanju z naraščajočimi življenjskimi stroški, so po oceni OECD fiskalni ukrepi premalo ciljno usmerjeni.

"Centralne banke so medtem zvišale obrestne mere, kar je potrebno za ukrotitev inflacije, vendar lahko gospodarstva potisne tudi v recesijo. Zaostrovanje denarne politike je ključni dejavnik, ki upočasnjuje svetovno rast," ocenjujejo pri OECD.

 

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar