'Banke so likvidnostno in kapitalsko dobro pripravljene na krizo'

V časih energetske in tudi prehranske draginje, ob tem pa še recesije, ki grozi evropskemu in svetovnemu gospodarstvu, smo se s svetovalcem Banke Slovenije Primožem Dolencem pogovarjali o tem, v kakšni kondiciji so slovenske banke, potrošniki in podjetja.

"Število vlog gospodinjstev se še vedno povečuje, a se je medletna rast precej umirila. Če je bila v času pandemije prek deset odstotkov, je danes okrog štiriodstotna. Rast vlog gospodinjstev in tudi podjetij se – po preteklih izkušnjah – v negotovih časih okrepi zaradi manjšega trošenja in manjših investicij. Tako se danes po eni strani to ponavlja, po drugi strani pa so podjetja zagnala investicijski cikel – in tudi s temi vlogami podjetja nove investicije. Tako lahko tudi v prihodnje pričakujemo rast vlog, a ne tako skokovite kot v času pandemije," ocenjuje Dolenc. Kako dolgo? "Normalno bi bilo, da vloge rastejo skupaj z ekonomsko aktivnostjo; in ta bo po naših ocenah še nekaj časa pozitivna."

"Predvidevam, da se bo tudi rast posojil nadaljevala, po eni strani za financiranje stanovanjske gradnje, po drugi strani pa zaradi že omenjenega investicijskega cikla. Če se negotovost glede prihodnosti ne bo bistveno poslabšala, lahko pričakujemo nadaljevanje normalne kreditne aktivnosti. V zadnjih mesecih je bila kreditna rast ekscesno visoka, med najvišjimi v Evropi; pričakujemo, da se bomo tudi tukaj približali normalni rasti," kot robustnega Dolenc še vedno ocenjuje tudi posojilni trg.

Dvig obrestne mere za banke na dolgi rok dobra novica

"Učinek dviga obrestnih mer bo za banke dvojen: po eni strani višji prihodki zaradi višje obrestne mere iz naslova novih posojil in posojil z variabilno obrestno mero, po drugi strani pa tudi pritisk pasivnih obrestnih mer na depozite. Na dolgi rok višje, a ne previsoke obrestne mere pomenijo pozitiven učinek na poslovanje bank, na kratek in srednji rok pa je učinek negotov. Jasno je, da je bančni sistem precej dobro likviden in da banke ne pričakujejo večjih pritiskov na dvig depozitnih obrestnih mer, ker nimajo potrebe po zbiranju presežne likvidnosti. Učinek dviga obrestnih mer bo za banke verjetno pozitiven; v minulih letih so si vedno znova želele normalizacije denarne politike," nedavni drugi dvig ključne obrestne mere ECB komentira Dolenc.

"Po naših podatkih je kapitalska ustreznost slovenskih bank na ravni povprečja držav evroobmočja, kar se nam zdi precej dober položaj. Banke so na pasti, ki prežijo nanje, dobro pripravljene tako kapitalsko kot likvidnostno. Likvidnost je odlična. Tudi pandemija je pokazala, da se banke lahko hitro in dobro prilagodijo na zahtevno situacijo. Banke imajo za dobro poslovanje na voljo vse pogoje, so pa nekatere v boljšem in druge v nekoliko slabšem položaju. Zato bo odziv od banke do banke verjetno različen," tudi v primeru slabše ekonomske slike razloga za preplah v bankah sogovornik ne vidi.

Ob tem še dodaja, da ekonomska predvidevanja Banke Slovenije niso tako črnogleda: "Poudaril bi, da naše osrednje napovedi za gospodarsko rast v naslednjih letih ne kažejo na črn scenarij, torej na recesijo, temveč samo na upad sicer pozitivne gospodarske rasti." 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar