.webp){kind=icon}
"Rast slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP) se bo s petih odstotkov v letošnjem letu v letu 2023 upočasnila na 0,5 odstotka," napovedujejo pri Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Hkrati ponovno opozarjajo, da so potrebne strukturne in davčne reforme, na kar opozarja tudi Mednarodni denarni sklad. Pri OECD predvsem predlagajo nižjo davčno obremenitev plač ter uvedbo nepremičninske in okoljske dajatve.
Obsežnejšo davčno reformo za naslednje leto sicer napovedujeta tako predsednik vlade Robert Golob kot tudi minister za finance Klemen Boštjančič, podpira pa jo tudi gospodarski minister Matjaž Han.
OECD Sloveniji poleg tega priporoča, da bi morala državne ukrepe pomoči financirati z zmanjšanjem druge tekoče porabe, ob tem pa bi morala biti omenjena pomoč bolj ciljno usmerjena. "Namesto omejitev cen energije bi morali uvesti začasne neposredne subvencije za gospodinjstva z nizkimi dohodki," pravijo pri OECD. Po njihovem mnenju trenutna ekspanzivna fiskalna naravnanost povečuje tveganje krepitve inflacijskih pritiskov.
Preberi še
Kaj ugotavljajo predstavniki MDS ob koncu letošnje misije v Sloveniji?
Predstavniki Mednarodnega denarnega sklada so od 10. do 21. novembra obiskovali finančne institucije v Sloveniji.
22.11.2022
Gospodarska rast v Sloveniji in EU se upočasnjuje
Slovenski BDP se je v tretjem četrtletju povečal za 3,4 odstotka na letni ravni.
15.11.2022
Klemen Boštjančič: V letu 2023 se bomo dotaknili vseh davčnih področij
'Razmere so negotove, v resnici jih ne znamo napovedati, kar se odraža v rebalansu,' pravi minister.
24.10.2022
Kljub upočasnitvi aktivnosti OECD pričakuje, da bo trg dela ostal napet, kar bo spodbudilo hitrejšo rast plač in prispevalo k inflacijskim pritiskom. "Kljub temu se bodo realne plače znižale, kar bo zmanjšalo zasebno potrošnjo," dodajajo na OECD.
Občutno zmanjšali napoved rasti za prihodnje leto
Spomladi so v gospodarski napovedi za letos predvideli 4,6-odstotno rast BDP, zdaj pa so jo popravili na pet odstotkov. Medtem so znižali napoved rasti slovenskega BDP za prihodnje leto, in sicer s spomladanskih 2,5 odstotka na zgolj 0,5 odstotka. V letu 2024 naj bi bila rast dvoodstotna.
Po napovedih OECD se bo rast leta 2023 upočasnila zaradi visoke inflacije in šibkejšega tujega povpraševanja. "Zasebna potrošnja bo šibkejša zaradi vpliva visoke inflacije na razpoložljivi dohodek gospodinjstev," pravijo na OECD. Šibkejše povpraševanje in višje obrestne mere bodo upočasnili tudi investicije, čeprav naj bi pritok sredstev Evropske unije (EU) nekoliko ublažil ta upad, so jasni v priporočilih.
Trg dela bo po njihovih podatkih ostal zaostren, kar bo prispevalo k večji rasti plač. "To bo skupaj z visokimi cenami energentov in hrane vodilo do visoke skupne inflacije," napovedujejo pri OECD. Pri reševanju problema pomanjkanja delovne sile OECD priporoča, naj se na delovna mesta vrne večje število starejših delavcev.
V energetsko intezivnem sektorju pri nas zaposlenih več kot v EU
Višje mednarodne cene energentov negativno vplivajo na trgovinsko bilanco in prispevajo k inflacijskim pritiskom. "Višje cene plina bremenijo tudi plinsko intenzivno proizvodnjo (kot so osnovne kovine, kemikalije, papir in izdelki iz papirja), ki predstavlja 4,5 odstotka vseh zaposlenih, skoraj največ v Evropi," opozarja OECD.
Slovenska vlada se je na energetsko krizo odzvala s fiskalnim svežnjem v višini 0,6 odstotka BDP v letu 2022 in napovedala nadaljnjo porabo v višini dveh odstotkov BDP v letu 2023. Med ukrepi so neposredne subvencije gospodinjstvom in podjetjem ter začasna znižanja davkov, pa tudi omejitve cen elektrike in plina za gospodinjstva in mala podjetja. OECD pri tem pričakuje, da bodo začasni ukrepi leta 2023 postopno odpravljeni.
