Ifo: Nemški BDP se bo prihodnje leto skrčil za 0,3 odstotka

Nemško gospodarstvo se močno ohlaja, ugotavlja nemški inštitut Ifo. "Visoka inflacija zmanjšuje realni dohodek gospodinjstev in njihove prihranke ter kupno moč," ugotavljajo pri inštitutu. Bruto domači proizvod (BDP) se bo po njihovih napovedih letos povečal za 1,6 odstotka, prihodnje leto pa skrčil za 0,3 odstotka.

"Znižanje dobave plina iz Rusije to poletje in posledični drastični dvigi cen zavirajo gospodarsko okrevanje po epidemiji covida-19. Povratka v normalo ne pričakujemo do leta 2024, ko napovedujemo 1,8-odstotno gospodarsko rast in 2,5-odstotno inflacijo," je pojasnil vodja napovedi pri Ifu Timo Wollmershäuser.

Inflacija bo letos v povprečju znašala 8,1 odstotka, prihodnje leto pa 9,3 odstotka, kažejo podatki Ifa. "Najvišjo vrednost naj bi dosegla v prvem četrtletju leta 2023 pri okoli 11 odstotkih. Leta 2024 se bo gospodarstvo postopoma normaliziralo. Gospodarska proizvodnja naj bi se povečala za 1,8 odstotka, inflacija pa naj bi padla na 2,5 odstotka," napoveduje nemški inštitut.

Slabše razmere v predelovalnih dejavnostih, najhuje v gradbeništvu

Medtem ko je storitveni sektor še vedno beležil rast, so potrošniki že bolj zadržani glede vsakdanje potrošnje, kar se kaže v maloprodaji. "Poslovna klima na potrošniških področjih se je tako v zadnjem času močno poslabšala," ugotavlja Ifo.

Poleti so se poslabšale tudi razmere v predelovalnih dejavnostih. "Po eni strani proizvodnjo ovirajo nenehne težave z oskrbo s surovinami in vmesnimi proizvodi. Po drugi strani pa povpraševanje trpi zaradi visokih cen in svetovne gospodarske upočasnitve," pišejo pri Ifu. Zmanjšanje števila naročil pa ni povzročilo občutnega upada proizvodnje, saj so naročila podjetij še vedno visoko nad povprečjem, zato se tudi poslovna klima v predelovalnih dejavnostih ni bistveno poslabšala.

Nasprotno pa obstajajo znaki precejšnjega upada gradbene dejavnosti. "Poleg visokih stroškov gradnje je to verjetno povezano predvsem z višjimi obrestnimi merami, ki zvišujejo stroške financiranja. Zaradi močnega porasta odpovedi naročil in upada novih naročil je poslovna klima v gradbeništvu od marca upadla na raven, ki jo je nazadnje dosegla med svetovno finančno krizo leta 2008," navaja Ifo.

Gospodarsko ohlajanje se bo nadaljevalo 

"Medtem ko naj bi gospodarska proizvodnja v tretjem četrtletju leta še vedno stagnirala, se bo v naslednjih dveh četrtletjih verjetno skrčila za 0,2 oziroma 0,4 odstotka. Ključni dejavnik pri tem bo upad zasebne potrošnje," napoveduje Ifo. 

Kot so zapisali, bo stopnja inflacije dosegla vrh pri 11 odstotkih v prvem četrtletju leta 2023, ker bodo dobavitelji energentov predvsem v začetku leta 2023 zaradi visokih nabavnih stroškov izrazito prilagajali cene elektrike in plina. "To bo povzročilo močan padec realnih dohodkov gospodinjstev in opazen upad kupne moči. Čeprav se pričakuje, da bodo ukrepi, ki jih je sprejela nemška vlada v okviru tretjega paketa pomoči, nekoliko preprečili ta upad, pa ga še zdaleč ne bodo izravnali," ugotavljajo pri inštitutu.

Ob tem napovedujejo, da se bo rast cen v preostanku prihodnjega leta postopoma umirila. "Predvideva se, da bo pozimi plin na voljo v zadostnih količinah. Cene energije naj bi torej prenehale rasti in najpozneje od pomladi 2023 spet začele upadati," menijo pri Ifu. Po njihovih ocenah bo stopnja osnovne inflacije verjetno ostala visoka, in sicer tudi zato, ker se bo rast plač s sklepanjem novih kolektivnih pogodb postopoma pospeševala. "Hkrati naj bi se realni dohodki gospodinjstev od sredine leta 2023 ponovno povečali, kar bo spodbudilo potrošnjo," še napoveduje Ifo.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar