.webp){kind=icon}
Po prvem dvigu obrestnih mer ECB po 11 letih se veliko govori o tem, da bi nepričakovan dvig v višini 50 bazičnih točk lahko sprožil tudi recesijo. Kako ECB lovi ravnovesje med nižjo inflacijo in gospodarsko rastjo, je za Bloomberg Adria TV pojasnil Kruno Abramovič, predsednik uprave NLB Skladov. Objavljamo povzetek pogovora.
"Evrospka centralna banka ne more uresničevati vseh svojih ciljev istočasno. Moramo se spomniti, da si je zadnjih osem let prizadevala za dvig inflacije, pa ji ni uspelo. Zdaj ima majhne možnosti, da ji v kratkem času uspe znižati inflacijo, ker so realne obrestne mere še vedno prenizke," je povedal Abramovič.
Kako bi bila videti uravnotežena monetarna politika? "Za to nam ni treba iti daleč. Ameriški Fed je začel dvigovati obrestne mere veliko prej in z visokim tempom - tudi na srečanju ta teden naj bi jih znova dvignil. Če inflacija postane kontinuirana in ne gre le za tranzitorno zaradi visokih cen goriva in hrane, bo to velik problem," meni Abramovič. Kot dodaja, bi morala ECB potem veliko močneje dvigniti obrestne mere, kar bi lahko sprožilo recesijo. "Ne glede na to pa imajo drugi dejavniki močnejši vpliv na sprožitev recesije kot centralne banke," še pravi predsednik uprave NLB Skladov.
Po njegovih besedah ima velik vpliv predvsem potrošnja, zadnji podatki pa kažejo na pesimizem med slovenskimi potrošniki. "Vsi smo bombardirani z negativnimi novicami, ampak moramo kljub temu vedeti, da so bili gospodarski rezultati Slovenije med državami evroobmočja eni od najboljših. Ne glede na to lahko tveganja pridejo z drugih strani. Denimo, če se sprehodite po Ljubljani, vidite mnogo nepremičninskih gradenj. Mogoče je to eden od rizikov, o katerih zdaj premalo razmišljamo," je povedal Abramovič.
Kako pa na možnost recesije vpliva cena energentov? "Evropa je velik uvoznik nafte, tako da če bo cena nafte še naprej upadala, je to zelo dobra novica, ki zmanjšuje verjetnost recesije v prihodnjih tednih," meni Abramovič. Dobava zemeljskega plina ga ne skrbi toliko. "Kot je Evropa odvisna od ruskega plina, tako je tudi Rusija odvisna od Evrope, saj mora plin nekomu prodati. In prodaja ga Evropi. Za Evropo je veliko bolj pomembna cena nafte kot plina," pravi Abramovič.
V pogovoru se je dotaknil tudi slovenskih obveznic, katerih zahtevana donosnost je po sporočilu ECB, da uvaja instrument za zaščito dolgov najranljivejših članic, upadla. "Slovenske obveznice zaradi nizke realne donosnosti niso ravno varno zatočišče za vlagatelje. Nižje zahtevane donosnosti pa so zagotovo dobra novica za državo, da se bo lahko zadolževala nekoliko ceneje," je dejal sogovornik.
