Ekološko kmetijstvo: Slovenija lovi zaostanek

Ministrstvo za kmetijstvo vztraja, da bo Slovenija dosegla visoko zastavljene cilje, ki si jih je zastavila sama in po katerih bi se morala površina kmetijskih zemljišč v ekološki pridelavi do leta 2027 povečati na 18 odstotkov vseh površin.

"Slovenija od ciljev iz Akcijskega načrta za razvoj ekološkega kmetijstva do leta 2027 (ANEK) ne odstopa," na ministrstvu za kmetijstvo odgovarjajo na vprašanje o izvedljivosti ciljev, zapisanih v julija lani objavljenem akcijskem načrtu, po katerem naj bi Slovenija do leta 2027 dosegla minimalno 18-odstotni delež ekoloških kmetijskih zemljišč.

Po zadnjih podatkih ta delež znaša 11 odstotkov, kar pomeni, da bi moralo slovensko kmetijstvo v zgolj štirih letih površine v ekološki pridelavi povečati za več kot 60 odstotkov. Povrhu je tempo povečevanja tako kmetijskih površin kot tudi števila kmetijskih gospodarstev, vključenih v ekološko pridelavo, v zadnjih letih zastal.

"Predvsem se zadeve premikajo prepočasi"

"Zadnji dve leti število ekoloških kmetij ostaja približno enako, površine pa se nekoliko povečujejo. Res pa je, da smo daleč od zastavljenega cilja," pravi Aleš Fišter, predsednik Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije. Po njegovi oceni bi moral ta delež, če bi želeli doseči zastavljeni cilj, sedaj znašati že okoli 15 odstotkov. "Velik izziv je, kako v ekološko kmetijstvo privabiti nove kmetije, saj je delež kmetij v preusmeritvi leta 2013 znašal 27 odstotkov, v letu 2020 pa le še devet odstotkov," še piše v ANEK.

Fišter pravi, da je razlogov za počasno povečevanje obsega ekološkega kmetijstva pri nas več; med njimi je navedel slab servis za ekološke kmete z vidika trženja in svetovanja. "Predvsem se zadeve premikajo prepočasi, s polžjo hitrostjo," pravi Fišter.

Ministrstvo bo cilje poskušalo doseči s posebnimi javnimi razpisi za investicije samo za ekološke pridelovalce in predelovalce, s posebno podporo povezovanju ekoloških pridelovalcev in predelovalcev, še naprej se bo podpiralo vračilo stroškov kontrole za prvih pet let, posebno podporo bodo namenili mladim prevzemnikom, ki se ukvarjajo z ekološkim kmetovanjem, naštevajo na ministrstvu.

Dodajajo še ukrepe za promocijo ekoloških kmetijskih pridelkov ali živil, podporo tako imenovanim eko regijam in posebno podporo prenosu znanja, izobraževanju, svetovanju in usposabljanju na področju ekološkega kmetovanja.

"Še vedno smo optimistični, spodbude gredo v pravo smer, tudi z novo skupno kmetijsko politiko Evropske unije (EU)," odgovarja Fišter. Po njegovih besedah bi lahko država veliko dosegla s tem, da bi vsaj kmetijska zemljišča v svoji lasti namenila ekološki pridelavi, predvsem tista, ki ležijo na vodovarstvenih območjih.

Visoki cilji EU

Ministrstvo pravi, da bo te kriterije Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov pri novih zakupnih pogodbah upošteval. "Strinjamo se, da se na zemljiščih v lasti države usmerja kmetijstvo v smer, ki je strateška z vidika nacionalne oskrbe s hrano, predvsem za dvig ekološko pridelane hrane (na primer zelenjave)."

Tudi EU vzpodbuja ekološko kmetijstvo, in sicer v sklopu širšega evropskega zelenega dogovora, sprejetega leta 2019. Cilj EU je do leta 2030 povečati delež ekoloških kmetijskih zemljišč na 25 odstotkov.

Ekološko kmetovanje je način kmetovanja, ki je namenjen pridelavi hrane z uporabo naravnih snovi in postopkov, brez sintetičnih snovi v obliki gnojil in pesticidov (fitofarmacevtskih sredstev – FFS). To pomeni, da ima omejen vpliv na okolje, saj spodbuja odgovorno rabo energije in naravnih virov, ohranjanje biotske raznovrstnosti, ohranjanje regionalnega ekološkega ravnotežja, izboljšanje rodovitnosti tal in ohranjanje kakovosti vode. Pravila o ekološkem kmetovanju spodbujajo tudi visoko raven dobrobiti živali in zahtevajo, da kmeti izpolnjujejo posebne vedenjske potrebe živali.

Nasprotovanje slovenskih kmetov

V zadnjih dneh se je vnela burna razprava zaradi predloga uredbe EU o trajnostni rabi pesticidov, ki prepoveduje rabo FFS vseh na občutljivih območjih (na primer na vodovarstvenih in ekološko pomembnih), in predpisuje 50-odstotno zmanjšanje uporabe in tveganja kemičnih FFS ter uporabe nevarnejših FFS do leta 2030.

Slovenske kmete (ki kmetujejo po konvencionalnih metodah) je predlog močno razburil, saj bi po njihovo ogrozil prehransko varnost v državi. Kmetom je pritrdila tudi kmetijska ministrica Irena Šinko.

Na nedavnem posvetu v državnem svetu je ministrica povedala, da bi bilo v primeru popolne prepovedi uporabe vseh FFS na ekološko občutljivih območjih, kot izhaja iz predloga, prepovedano uporabljati FFS na 41 odstotkih njiv, na 23 odstotkih hmeljišč, 33 odstotkih vinogradov, 31 odstotkih sadovnjakov in 32 odstotkih oljčnikov oziroma na 40 odstotkih vseh kmetijskih zemljišč v uporabi v Sloveniji. "Takšna prepoved je za Slovenijo absolutno nesprejemljiva, saj bi imela velike negativne posledice na zagotavljanje prehranske varnosti," je povedala ministrica Šinko.

Predlog uredbe ne prepoveduje FFS v celoti. Predvidoma bodo dovoljeni tisti na naravni osnovi, ki se že sedaj uporabljajo v ekološkem kmetijstvu, pravi Aleš Fišter. "Evropska komisija je sedaj v postopku sprejemanja uredbe prepustila državam, da predlagajo tiste FFS, ki jih dovoljujejo za ekološko kmetovanje in jih bi vključili v uredbo." Po njegovo se bo uredba do konca postopka še precej spremenila. "Ocenjujem, da je bilo osnovno besedilo namenoma napisano dokaj strogo, da si je Evropska komisija dala prostor za pogajanja."

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar