OECD: Inflacija v Sloveniji bo ostala visoka, gospodarska rast nizka

Svet plačuje visoko ceno vojne v Ukrajini in kitajske politike ničelne tolerance do covid-19. Inflacija v večini držav Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je dvakrat do trikrat višja od decembrskih napovedi, kar je posledica predvsem podražitev energentov in hrane.

OECD je popravil svoje napovedi inflacije in gospodarske rasti. Po njihovi oceni naj bi inflacija v Sloveniji letos znašala 7,6 odstotka, naslednje leto pa naj bi bila 6-odstotna. V državah OECD naj bi bila inflacija letos 9-odstotna, kar je dvakrat več od decembrskih napovedi. V evrskem območju naj bi letos dosegla 7,1 odstotka.

Prav tako so izdali novo napoved gospodarske rasti. Slovenija naj bi letos zabeležila 4,6-odstotno rast realnega BDP, naslednje leto pa 2,5-odstotno rast. Svetovni BDP naj bi v letošnjem letu zrasel za tri odstotke, naslednje leto pa za 2,8 odstotka. Rast BDP v evrskem območju je za letos ocenjena na 2,5 odstotke.

OECD je sicer znižal decembrske napovedi gospodarske rasti. Napoved rasti globalnega BDP je v primerjavi z decembrsko ocena nižja za 1,4 odstotne točke, napovedano gospodarsko rast v evrskem območju pa so znižali za 1,7 odstotne točke. Napovedana gospodarska rast Slovenije za letos je za 0,7 odstotne točke nižja od decembrske.

"Najbolj pomembno je, da se izognemo prehranski krizi," je zapisal Laurence Boone, glavni ekonomist pri OECD. "Inflacija pa je breme, ki mora biti porazdeljeno enakomerno med podjetja in gospodinjstva, med profit in plače. Vlade morajo pomagati tistim, ki jih naraščanje cen hrane in energentov najbolj prizadene, prav tako morajo prilagoditi fiskalne in monetarne politike tem izrednim okoliščinam."

Prihajajoča kriza bo najbolj bolela revne

Nižja gospodarska rast je cena vojne, ki jo bomo plačali v obliki nižjih realnih zaslužkov in večjo brezposelnostjo. Najbolj pa bodo prizadeti tisti, ki so že sedaj komaj preživeli iz meseca v mesec. Hrana in pijača, ki predstavlja velik del proračuna gospodinjstev z nizkimi prihodki, sta se namreč na letni ravni podražili za okoli 10 odstotkov. To sicer ni presenečenje, če upoštevamo dejstvo, da Rusija in Ukrajina skupaj predstavljata 30 odstotkov globalnega izvoza žita ter 20 odstotkov globalnega izvoza koruze.

Ker imajo državni proračuni malo manevrskega prostora za dodatne subvencije, ki bi gospodinjstvom znižale cene hrane, so predvsem revnejše države izpostavljene tveganju za lakoto in posledično družbene nemire, je v svojem poročilu zapisal OECD.

Poleg hrane in energentov se dražijo tudi osnovne surovine. Globalne dobavne verige pa so ohromljene predvsem zaradi zaprtih kitajskih pristanišč in mest, s čimer skuša kitajska vlada zajeziti širjenje novega koronavirusa.

Zaradi vsesplošne draginje in gospodarske negotovosti je močno upadlo tudi zaupanje potrošnikov, ki so vedno bolj pesimistični glede prihodnosti. Gospodinjstva v EU naj bi že začela bolj varčevati, kažejo podatki OECD.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar