.webp){kind=icon}
Medtem ko je gospodarstvo Združenega kraljestva v slabši kondiciji kot v ostalih državah G7, se javno mnenje pričenja nagibati proti odločitvi o izstopu iz Evropske unije (EU), ki so jo državljani sprejeli leta 2016. Britanski premier Rishi Sunak ostaja zvest strankarski liniji in pomirja podpornike brexita med konservativci.
Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je danes napovedala, da se bo naslednje leto britansko gospodarstvo skrčilo za 0,4 odstotka, v letu 2024 pa bo beležilo 0,2-odstotno rast. Kraljestvu grozi recesija, medtem ko inflacija in visoki stroški energije pritiskajo na gospodinjstva ter podjetja, na trgu dela pa primanjkuje delovne sile.
Britansko gospodarstvo je bilo trajno oškodovano zaradi brexita, je prejšnji teden za Bloomberg TV dejal nekdanji član odbora za monetarno politiko pri britanski centralni banki (Bank of England) Michael Saunders. Negativne posledice izstopa je centralna banka sicer napovedala že kmalu po referendumu, ta teden pa so jih na zaslišanju v pristojnem parlamentarnem odboru ponovno potrdili.
"Pod mojim vodstvom Združeno kraljestvo ne bo iskalo nikakršnega odnosa z Evropo, ki vključuje uskladitev z zakoni EU," je Sunak dejal na letni konferenci združenja britanskih industrialcev. Regulativno svobodo je opisal kot "pomembno priložnost brexita".
Čez vikend je Sunday Times poročal, da višji uradniki v Sunakovem kabinetu želijo zbližati odnose z EU v slogu Švice, na kar so se ostro odzvali strogi "brexitovci" v stranki. Premier je navedbe zavrnil. Toda zamisel odraža tudi spreminjajoče se javno mnenje: Nova anketa kaže, da 57 odstotkov vprašanih nasprotuje brexitu, 43 odstotkov pa ga podpira.
Napoved OECD za Združeno kraljestvo je slabša od napovedi za druge države G7 in večje evropske države; v letu 2023 se krčenje bruto domačega proizvoda (BDP) obeta še Nemčiji, ki pa naj bi se že leto kasneje pobrala na 1,8-odstotno rast. V svoji napovedi OECD pričakuje, da bo inflacija, ki je na Otoku najvišja v zadnjih 40 letih, počasi padala s trenutnih 11,1 odstotka na 4,5 odstotka do konca leta 2023 in 2,7 odstotka do konca leta 2024. Stroga monetarna politika se bo tako nadaljevala, meni OECD, obrestne mere, ki so trenutno pri treh odstotkih, pa bodo do drugega četrtletja naslednjega leta dosegle 4,5 odstotka.
Vladni urad za nadzor nad proračunom (Office of Budget Responsibility, angl.) ocenjuje, da bo brexit na dolgi rok povzročil krčenje britanskega BDP za štiri odstotke.
S pomočjo Ellen Milligan, Alexa Wickhama and Philipa Aldricka.
