.webp){kind=icon}
Le dva tedna po tem, ko je Moody's Investor Service, največja bonitetna agencija, napovedala zvišanje bonitete Hrvaške zaradi njenega skorajšnjega prehoda na evro, sta se oglasili še agenciji Fitch Ratings in Standard & Poor's.
Fitch je v sredo zvišal hrvaško oceno na BBB+, potem ko jo je že maja dvignil za eno stopnjo, in sicer z BBB- na BBB. V četrtek pa je S&P Global tudi dvignil svojo bonitetno oceno Hrvaške na BBB+.
Kot v sporočilu navaja agencija, so obeti za Hrvaško stabilni, predvsem zaradi solidnih prihodkov iz turizma in krepkemu črpanju sredstev Evropske unije. Hrvaško gospodarstvo bo v prihodnjih dveh letih še naprej raslo kljub visoki inflaciji in posledicam vojne v Ukrajini. Tudi S&P med najpomembnejše dejavnike za dvig ocene poudarja skorajšnji vstop Hrvaške v evrsko območje.
Preberi še
Hrvaška naj bi kmalu dobila investicijsko bonitetno oceno
Moody's utegne zaradi hrvaške pripravljenosti na uvedbo evra zvišati njeno bonitetno oceno za dve stopnji.
27.06.2022
Zvišanje bonitetnih ocen se je zgodilo le nekaj dni po tem, ko je Hrvaška dobila še zadnjo zeleno luč za pripravljenost na prehod na skupno evropsko valuto. Odbor Evropske unije za ekonomske in finančne zadeve je namreč Hrvaški 12. julija dal končno zeleno luč za uvedbo evra. Ministri so določili tudi končni tečaj kune v primerjavi z evrom, in sicer na ravni 7,5345 kune za evro.
Evro kot ščit
Hrvaška bo tako s 1. januarjem postala 20. članica evrskega območja, kar naj bi po besedah guvernerja centralne banke v Zagrebu Borisa Vujčića državi zagotovilo boljši finančni ščit.
Zanimivo je, da večina hrvaških državljanov ni pretirano navdušena nad zamenjavo valute, kot je pokazala nedavna raziskava hrvaške narodne banke.
Prav prehod na evro je očitno spodbudil tudi agencijo Fitch, da je zvišala bonitetno oceno Hrvaške. V sporočilu je agencija zapisala, da bo imela uvedba evra pozitvne učinke na hrvaške finance. Pri Fitchu menijo, da bo imel evro prednosti zaradi statusa rezervne valute, manjši bodo stroški transakcij in tveganja tečajnih razlik.
Slovenija ima od vseh držav na območju nekdanje Jugoslavije najvišjo bonitetno oceno pri vseh treh najpomembnejših agencijah: Moody's, S&P Global in Fitch Ratings.
Moody's, ki ima sedež v New Yorku, Slovenijo pri dolgoročni oceni za državni dolg ocenjuje z A3, kar je šesta najvišja ocena in pomeni, da je kreditno tveganje nizko.
Hrvaška, ki bo, kot je znano, prihodnje leto uvedla evro, ima pri agenciji Moody's dolgoročno oceno za državni dolg Baa2. Srbija je z oceno Ba2 še nekoliko nižje, Bosna in Hercegovina ima oceno B3, Severna Makedonija pa ocene s strani te ameriške agencije še ni prejela.
S&P Global, ki ima prav tako sedež v New Yorku, Slovenijo na lestvici dolgoročnega tveganja za državni dolg uvršča na četrto najvišje mesto z oceno AA, medtem ko je Hrvaška na 10. mestu zoceno BBB-. Srbija je tudi pri tej agenciji mesto niže z oceno BB+. Na 13. mestu je Severna Makedonija, najslabšo oceno pa ima Bosna in Hercegovina, in sicer B, s čimer se uvršča na 15. mesto na lestvici te ameriške bonitetne agencije.
Fitch Slovenijo ocenjuje z A, kar je šesta najvišja možna ocena, Hrvaško po novem z BBB+, Srbijo z BB+, prav takšno oceno ima tudi Severna Makedonija. Bosna in Hercegovina pri agenciji Fitch nima bonitetne ocene.
