Primerjava cen hrane: Zakaj je Hrvaška relativno dražja od Slovenije?

Hrvaška je s 1. januarjem prevzela evro in se poslovila od plačevanja s kunami. Ob prehodu v novem letu so se morali potrošniki navaditi na plačevanje v novi valuti, številni pa so se pritoževali, da so cene proizvodov in storitev precej porasle. Za razliko od višanja cen v letu 2022, ki je bila utemeljena z dražjo elektriko in energenti, tokratna rast nima stroškovne podlage, poroča hrvaški Index.

Pojavile so se informacije, da so trgovci, ki poslujejo na Hrvaškem in v Sloveniji, cene za iste proizvode na Hrvaškem postavili višje kot v slovenskih trgovinah. To je marsikoga razburilo, saj je povprečna plača v Sloveniji 40 odstotkov višja kot na Hrvaškem (podatki za leto 2021).

Hrvaška glede na standard in plače relativno dražja od Slovenije

Novinarji Indexa so analizirali, ali držijo navedbe, da so cene v Sloveniji nižje kot v hrvaških trgovinah. Osredotočili so se na cene hrane, v analizo pa poleg Slovenije in Hrvaške vključili še Madžarsko. V primerjavi s povprečjem Evropske unije (EU) ima Slovenija nekoliko višje cene hrane kot Hrvaška. Na Madžarskem, kjer sta kupna moč in standard bolj podobna Hrvaški kot Sloveniji, so cene hrane veliko nižje. Tako je raven cen v Sloveniji skoraj enaka povprečju EU (100,3 odstotka povprečja EU), Hrvaška je nekoliko cenejša (94,5 odstotka povprečja EU), Madžarska pa veliko cenejša od Hrvaške in Slovenije (85,2 povprečja EU).

Hrvaška in Madžarska se enako hitro približujeta ravni cen povprečja EU, in sicer za 4,2 oziroma 4,1 odstotne točke od leta 2012. Zvišanje cen hrane v Sloveniji od istega leta je bilo relativno nižje (2,4 odstotne točke).

Lani se je hrana v Sloveniji in na Hrvaškem dražila s podobnim tempom, medtem ko se je največja sprememba zgodila na Madžarskem, saj se je hrana tam precej bolj podražila – rast je bila ena največjih v EU. 

Čeprav prevladuje mnenje, da je hrana v Sloveniji cenejša kot na Hrvaškem, to v absolutnem smislu ne drži. Relativno, gledano na plače, pa je to res. Cene hrane na Hrvaškem so bile vedno relativno visoke, uvedba evra pa ni povezana s tem. Skupna valuta je situacijo le razkrila. Slovenija ni edini takšen primer, saj so cene hrane na Hrvaškem celo absolutno višje kot na Češkem in Poljskem.

Kje se skrivajo razlogi?

Marja Milič, odgovorna urednica digitalnega uredništva Bloomberg Adria v Sloveniji, je za Index pojasnila, da je razlogov za razlike v cenah med Slovenijo in Hrvaško lahko več. Prvi razlog je različna stopnja davka na dodano vrednost (DDV): Hrana, vključno s pijačo, je v Sloveniji obdavčena po 9,5-odstotni stopnji, drugi izdelki pa po 22-odstotni stopnji. Na Hrvaškem je obdavčitev višja kot v Sloveniji, z izjemo določenega asortimana, pri katerem se na Hrvaškem obračunava samo petodstotna stopnja. 

Na ceno vpliva tudi konkurenca med trgovci, ki je v Sloveniji drugačna kot na Hrvaškem. V Sloveniji so igro po uvedbi evra zelo spremenili diskontni trgovci Hofer (Aldi), Lidl in Eurospin, ki imajo zelo pomemben tržni delež – skoraj tretjino trga.  

Različni dobavitelji imajo tudi različne cene za različne trge; enako velja za trgovce, ki imajo različne cenovne politike v različnih državah. Vse skupaj je tudi zelo odvisno od košarice, ki jo kupujejo potrošniki. Nekateri izdelki so lahko zdijo cenejši, saj trgovci v Sloveniji zaslužijo več na drugih izdelkih, ki so v hrvaški košarici manj pogosti.  

Slovenski kupec ni zvest eni trgovski verigi

Slovenski kupci niso zvesti eni trgovski verigi in pogosto lovijo ugodnosti. Potrošniki so zaradi povišane inflacije in strahu pred negotovimi časi začeli zategovati pasove. Podražila se je tudi nakupovalna košarica, zato izvajajo manjše nakupe v več različnih trgovinah, kjer iščejo akcije in najcenejše izdelke, je potrdila tudi raziskava Valicona. Diskonti so za polovico slovenskih potrošnikov priljubljena nakupovalna destinacija, je še pokazala raziskava. Polovica vprašanih večino sredstev za nakupe blaga široke potrošnje porabi v diskontih.  

Depositphotos

Ko smo v Sloveniji leta 2007 uvajali evro, se je vsak dan govorilo o podražitvah in o tem, kako so podivjale cene. Dolgo časa smo v glavah vse preračunavali v tolarje. Še danes se ljudje spomnijo menjalnega tečaja, ko smo morali za en evro odšteti 239,64 tolarja. "Občutek je bil, da smo dobili manj. Razmere so bile takrat vseeno malce drugačne. Bili smo sredi ekonomskega buma pred veliko finančno gospodarsko krizo. Plače so se povečevale, cene stanovanj so poletele v nebo, prav tako delniški tečaji. Vse je bilo na rekordih. Slovenijo je takrat preplavil cunami poceni denarja. Obrestne mere so se dramatično zniževale. Potem je prišla streznitev," dodaja Milič.

Razlike lani zanemarljive

Če pogledamo trend naraščajočih cen za Hrvaško in Slovenijo do leta 2022, je bil učinek uvedbe evra lani zanemarljiv. Cene so zvišale enako kot v zadnjih letih. Ob tem Index za primer izpostavlja Madžarsko, ki niti ne razmišlja o prevzemu evra, pa so se cene hrane tam občutno povišale. Tisti, ki so s 1. januarjem dvignili cene, tega niso storili zaradi višjih stroškov poslovanja, temveč so izkoristili situacijo in porušeno percepcijo vrednosti denarja.

Vsako državno posredovanje v zvezi s tem vprašanjem bi po ocenah novinarjev Indexa samo poslabšalo položaj. "Najboljši način je, da državljani sami zahtevajo nižje cene in niso zvesti določeni trgovski verigi, temveč se odločajo glede na cene. Edini in najboljši način, kako lahko posameznik kaznuje trgovino, ki je dvignila cene, je, da se odloči za njeno konkurenco," so zaključili.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar