.webp){kind=icon}
Kakšno je stanje davčnih politik v državah regije Adria in kaj se spreminja v letu 2023? Kaj načrtuje slovenska vlada in kako se na področju davčne politike primerjamo z državami Evropske unije (EU)? Preverili smo pri analitikih Bloomberg Adria, slovenski vladi in davčnem strokovnjaku.
Države v regiji Adria so v letu 2022 zabeležile rekorden prilivov davkov v državne blagajne, čemur sta najbolj botrovali visoka gospodarska rast in povišana inflacija. Toda v letu 2023 bosta pričakovana nižja gospodarska rast in postopno znižanje inflacije negativno vplivala na rast davčnih prihodkov v državah regije. V veljavo bodo stopili tudi nekateri davčni ukrepi, ki so jih države sprejele letos.
"Vse države v regiji Adria bodo morale spremeniti davčno politiko v smeri reševanja precejšnjih demografskih težav, predvsem z nenehnim zmanjševanjem (kvalificirane) delovne sile zaradi migracij," poudarjajo analitiki Bloomberg Adria. Največja težava davčne politike v regiji naj bi sicer bila nepredvidljivost, še opozarjajo.
Preberi še
Poslanci znova glasujejo o dohodninskem zakonu, je neskladen z ustavo?
Mnenja odvetnikov so deljena, ali bi lahko ustavna presoja odložila izvrševanje zakona ali ne.
09.12.2022
Bo Mesec poskrbel za ugodnejše davke pri delavskem solastništvu?
Na Inštitutu za ekonomsko demokracijo si želijo, da bi bil novi zakon sprejet v začetku leta 2023.
29.11.2022
Državni zbor sprejel novelo zakona o dohodnini
Vladni predlog dohodninskega zakona na splošno razveljavlja uveljavljene spremembe, ki jih je spomladi sprejela Janševa koalicija.
28.11.2022
Sprememba dohodninskih stopenj?
Mnenju naših analitikov se pridružuje tudi slovenski davčni strokovnjak in partner v podjetju iConsult Dušan Jeraj. "Trenutno davčno okolje zaradi stalnih sprememb ni stabilno in predvidljivo. Tudi davčni svetovalci pogosto ne vemo, kako tolmačiti določen predpis ali kako ga bo finančna uprava (Furs) tolmačila v prihodnosti," opozarja Jeraj. "Sodišča bi morala o davčnih vprašanjih odločiti hitreje, saj danes traja tudi več kot pet let, da ugotovimo, kdo ima prav – Furs ali davčni zavezanci." Jeraj dodaja, da naše davčno okolje tudi ni konkurenčno, vsaj kar se tiče socialne kapice.
"V regiji ne bo prišlo do nižanja dohodninskih stopenj, razen morda v Sloveniji, z namenom večje plačne konkurenčnosti za najbolje plačane kadre v primerjavi z drugimi evropskimi državami," ocenjujejo naši analitiki. Stopnje v ostalih državah regije so po njihovem mnenju dovolj nizke, da bo v prihodnosti verjetneje prej prišlo do zvišanja kot do znižanja dohodninskih stopenj.
Cilj slovenske vlade v 2023: Davčna reforma na področju plač
"Določene sistemske pomanjkljivosti, zlasti v strukturi davkov, kar je bilo zaznano že pred časom in kar nam dokazujejo tudi mednarodne primerjave, zahtevajo nujno potrebno prenovo davčnega sistema," so nam sporočili z ministrstva za finance. "Struktura davkov namreč kaže, da pri obdavčitvi dela nismo najbolj konkurenčni, medtem ko sta obdavčitvi kapitala in nepremičnin podpovprečni. Zato je treba zasnovati in izvesti celovitejšo prenovo davčnega sistema."
Vlado smo vprašali tudi, ali po zgledu Hrvaške razmišlja o uvedbi davka na izredne dobičke tudi za podjetja izven energetskega sektorja. Odgovorili so, da je bila v Sloveniji "doslej sprejeta odločitev o uvedbi solidarnostnega prispevka v skladu z uredbo EU, o drugih rešitvah pa še ni bila sprejeta dokončna odločitev". Nekoliko dvoumnemu odgovoru so dodali, da se vlada v tem trenutku osredotoča na ukrepe, ki vplivajo na cene energije, s čimer posredno vplivajo tudi na višino dobičkov, ki izhajajo iz tega naslova.
Kako se regija Adria primerja s povprečjem EU pri pobranih davkih?
Primerjalna analiza kaže, da je višina pobranega davka držav regije Adria, izražena v deležu BDP, nižja od povprečja držav EU. Če pogledamo strukturo davčnih prihodkov, pa vidimo, da smo v regiji nadpovprečni pri višini pobranega davka na dodano vrednost in trošarin.
Pod povprečjem EU smo pri višini davčnih prihodkov iz naslovov dohodnine in davka od dohodka pravnih oseb. Pri prispevkih za socialno varnost se države v regiji močno razlikujejo – nad povprečjem EU smo Slovenci in Bosanci, medtem ko so Srbi, Hrvati in Severni Makedonci po pobranih prispevkih za socialno varstvo, izraženih v deležu bruto domačega proizvoda (BDP), pod povprečjem EU.
Analitiki Bloomberg Adria poudarjajo, da bi lahko v regiji prišlo v letu 2023 še do nekaterih davčnih sprememb. Srbija po vzoru Hrvaške razmišlja o uvedbi davka na povišane dobičke tudi za podjetja izven energetskega sektorja. Vse dobičke, ki presegajo 120 odstotkov štiriletnega povprečja, bi obdavčili s 39-odstotno stopnjo.
"Hrvaška bo morala na neki točki opustiti sedanji model pavšalnega nadomestila za zaposlene v zasebni namestitvi v turističnem sektorju, saj sedanja ureditev najboljšo hrvaško gospodarsko panogo spreminja v lastno različico nizozemske bolezni," dodajo naši analitiki.
